Še enkrat si bom dovolil razmišljati na to temo:
Sv. Miklavž, dobri škof iz Mire je eden najbolj prepoznavnih krščanskih likov. Sprejeli so ga tako v zahodnem kot vzhodnem svetu, njegova navzočnost pa se je s krščanstvom razširila pravzaprav po vsem svetu. Po običaju Miklavža najbolj pričakujejo otroci, saj jih obdari z darovi in tako nagradi njihovo pridnost čez leto. Iz svoje mladosti se spominjam Miklavževega večera, kot časa velikega vznemirjenja in pričakovanja. Kar nisem mogel zaspati in kratko spanje je nemalokrat prišlo šele z jutrom. Takrat pa je v kuhinji završalo in na pripravljenih krožnikih so se pojavili bomboni, suho sadje, kakšna pomaranča, jabolko in če smo bili otroci pridni tudi kakšna igrača. To je bilo veselje! Seveda je potrebno povedati, da škof Miklavž, z mitro in škofovsko palico, v družbi angelčkov in parkeljnov, v mojih mladih časih ni bil javno čislan. Vedno je bil skromen in umaknjen v cerkvene prostore in tudi o darovih, smo se v šoli bolj na skrivaj pogovarjali, saj smo bili sicer zasmehovani kot tisti, ki verjamemo v Cerkvene pravljice.
V šolah in na javnih prostorih je namreč kraljeval, ali bolje rečeno mrazil, dedek Mraz. To ni bila ravno kakšna avtohtona pojava, ampak bolj podomačena figura sivega starca s kučmo in palico, ki je k nam prisopihal iz Rusije, ali še natančneje iz Sibirije, leta 1948. Ta je bil glavna atrakcija za otroke na praznovanju z imenom Novoletna jelka. To naj bi ljudi odvrnilo od tradicionalnega praznovanja božiča, saj naj bi večjo pozornost namenili novim časom, novi stvarnosti, novim resnicam, se pravi praznovanju Novega leta. Seveda tudi z dedkom Mrazom ni šlo čisto zlahka, saj ga je omadeževal informbirojevski spor in tako so nekateri predlagali, naj se preimenuje v oča Triglava, ali babico Zimo, nekateri so bili za Sneženega moža. Kakorkoli že, kot piše dr. Damjan Ovsec, je poseben odbor strokovnjakov in staršev dedka Mraza končne le potrdil, slikar Maksim Gaspari pa mu je v letu 1952, (to je bilo tisto leto, ko je bil verouk vržen iz šol, teološka fakulteta pa iz univerze) pridal nekaj atributov, kot so polhovka, pa ovčja suknja, koš daril in domovanje pod Triglavom. Dedek Mraz je imel pri nas uradni monopol vse do leta 1989, ko se je na ljubljanskih ulicah spet pojavil Miklavž. Dedka Mraza se najbolj spominjam v nekdanjem kinu Mojca, ko nas je otroke obiskal po enem izmed predvajanjih filmov. Delil je Šumi bombone in tistim, ki jih je nagradil očetov sindikat, tudi darila.
No, v zadnjih letih pa k nam, tokrat iz zahoda prihaja še ena decembrska pojava. Gre za Božička, ki naj bi otroke obdaroval na božič, njegovo ime pa je Santa Claus, kar je seveda jasna izpeljanka iz imena Saint Nicholaus, oz Miklavž. Lik Božička se je razvil v Združenih državah Amerike, v talilnem loncu različnih kultur in tradicij. Nizozemski priseljenci so v Ameriki praznovali svetega Miklavža na podoben način, kot ga poznamo tudi pri nas. Temu praznovanju so se priključila nekatera druga izročila zlasti iz Skandinavije. Nastal je novodobni mit, ki je bil verjetno prvič objavljen v letu 1823 pod naslovom Noč pred božičem. V pesmi se Božiček prevaža na sankah, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni. Ta potem otroke obdaruje tako, da se v hiše navadno spusti skozi dimnik.
To je naša decembrska realnost. Tako kot je bilo pred 60. leti, ko smo poznali in obhajali le Miklavža ne bo nikoli več. Starejši se nad vso to (bolj ali manj) ideološko navlako (lahko) jezimo, otrok pa to prav nič ne moti, saj so namesto enkrat obdarovani (vsaj) trikrat!

Konec leta vedno prinese številne šolske prireditve. Otroci radi pokažejo kaj so se naučili. Tako združijo pesmice in besedila v različne pevsko - dramske nastope. Ponekod starši zaigrajo otrokom lutkovno igrico, poleg tega pa jih obdari še mamin sindikat ali očkova služba. Otroci so še bolj veseli, če jih obišče tudi kakšen od dobrih decembrskih mož… Mesec december je tako za starše, kar naporen, še sploh za tiste, ki imaj(m)o več otrok. Včeraj in danes smo bili tako kar na treh prireditvah, eno pa smo morali, ker se je preveč prekrivala z dvema drugima, celo izpustiti.
Pa bom začel kak teden nazaj, ko se je na radiu pri svetem Miklavžu zbralo okoli petdeset otrok radijskih sodelavcev starih do 10 let, vseh skupaj pa smo našteli kar 68.

Včeraj smo bili na Božični igrici, ki so jo pripravili prvošolčki. Naš je bil sv. Jožef in ga je zelo skrbelo za prenočišče in večerjo.

Danes pa sta prišla še Dedek Mraz v vrtec in Božiček v šolo.

Tole sicer ni zraslo na mojem zelniku, vendar pa se mi zdi tako zanimivo, da ponujam v branje tudi vam:
»Na str. 17 gradiva za sejo vlade na temo predloga novega družinskega zakonika ob preletu najdemo očitno potvarjanje pri sklicevanju na evropske pravne listine.
Odstavek v vladnem gradivu se glasi:
»Listina temeljnih pravic EU (Charter of Fundamental Rights), katere namen je jasno začrtati obstoječa pooblastila, v prvi vrsti prav organom in institucijam Evropske unije, kot skrajne meje postavlja človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih v nobenem primeru ne bi smeli omejevati. V svojem 9. členu določa, da mora biti pravica do poroke ali/in ustanovitve družine zagotovljena ne glede na vero, nacionalno pripadnost, barvo, spol ali spolno usmerjenost.«
In kaj v navedenem besedilu res piše?
http://www.europarl.europa.eu/charter/pdf/text_en.pdf
Article 9
Right to marry and right to found a family
The right to marry and the right to found a family shall be guaranteed in accordance with the national laws governing the exercise of these rights.«
Prevod: Pravica do poroke in pravica do ustanovitve družine:
Pravica do poroke in pravica do ustanovitve družine naj se zagotavlja v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejajo uresničevanje teh pravic.)

Utemeljevanje pripravljavcev zakonika je vsaj na tem mestu očitno zavajajoče, celo lažno! Izgovarjanje ministrstva na uskladitev z evropskimi pravnimi besedili je pač mamljiv argument. Kot da nihče drug ne zna brati!?
G. Pahor, g. Svetlik in drugi člani vlade naj kar lepo sami prevzamejo odgovornost za novi zakonik.

Tema dneva je bil sneg. Niso ga obetali toliko, kot ga je potem zapadlo, zato je tudi prišlo do kakšne nevšečnosti. Zjutraj pred vrtcem je tako prišlo do trka dveh kombijev, ki sta prevažala gradbince. Ti so potem nesrečno postavali na mrazu in čakali, kako se bodo lastniki domenili.
Otroci so se takoj po končanem pouku zakadili na dvorišče in se predali prvim zimskim radostim. Ker so temperature kar nizke, se bo sneg kot kaže zadržal še kak dan. Sicer pa snežne razmere v ponedeljek 14. decembra ob 19. uri kažejo takole:

Kredarica 115,
Kočevje 13,
Novo mesto 10,
Črnomelj 10,
Rateče 8,
Celje 8,
Let.Cerklje obKrki 8,
Lisca 8,
Let. E.Rusjana MB 7,
Let. J.Pučnika Lj. 6,
Ljubljana 5,
Murska Sobota 5,
Slovenj Gradec 2 cm.

Prilagam le še zimsko fotografijo, ki naj pokaže, da se da tudi z domačega okna užiti kanček zimske skrivnostnosti.

Ker se bližajo prazniki in konec koledarskega leta, je čas tudi za voščilnice. Vsako leto se potrudimo in izdelamo nekaj sami. Pri tem naj bi sodelovala vsa družina. Tako smo popoldne ob prijetni glasbi in vonju kadila ustvarjali voščilnice. Prav vsi (no, morda najmlajši še ne) smo se trudili. Lansko leto smo se fotografirali z jaslicami in potem to poslali kot razglednico. Letos pa smo izdelali unikatne voščilnice. Jaslice, doma in v domači cerkvi, tako kot jih vidijo otroci. Popoldne je bilo tako prijetno, prazniki so bili v zraku. Res, pričakovanje se stopnjuje. In kaj smo izdelali? Vzorci so na ogled!