Presenetil me je Juretov zapis…
Podobne opazke so se pri našem radijskem delu že večkrat zgodile, a me vedno znova presenetijo. Kot bi ne bili v istem vinogradu. Kot bi se ne trudili za isto trgatev. In potem še cinična pripomba v smislu: »Še dobro, da imate visoke zveze«. Si kar predstavljam nadaljevanje: »Če bi bilo po moje…!?!«
Nekaterim Gospodom ne moreš dopovedati, da živimo v času, ko niso več eni od treh »glavnih« na vasi, ko njihovo odklonilno mnenje žal deluje kot reklama, ko jih ljudje posplošeno, nekritično sodijo po delikventnih dejanjih sicer maloštevilnih sobratov. Čas se je žal tudi toliko spremenil, da krščanske vrednote niso več samoumevne. Morda bo spet potrebno uvesti metodo irskih menihov, ki so pokristjanjevali tako, da so starim navadam dali nov, krščanski pomen. Sprašujem se, ali Gospod, ki je zapisal zgornje besede, misli da zaradi njegovih ostrih besed ljudje ne bodo več pustovali? Morda misli, da prihodnje leto ne bomo več slišali besede helloween ali Dedek Mraz? Žal se moti. Potrošništva se bomo morali lotiti na drugačen način, kajti prepoved iz prižnice danes ne zaleže.
In tukaj se začne naša Evangelizacija. Ker ima pust (kot je zapisal Jure) poganske korenine, mu že vrsto let dajemo drugačno (dobrodelno, krščansko) vsebino. Najti bomo morali tudi način, kako bi nekaj podobnega naredili z Dedkom Mrazom. Če tega ne bomo storili, bomo zavestno iz naše srede izločili (osamili) nekatere, ki Miklavža ne poznajo, Dedek Mraz pa se jim zdi prijazen (mi pa nestrpni). Če je Dedek Mraz prišel iz Rusije, lahko njegov lik postane dobrodošlo znamenje iskanja edinosti med Vzhodom in Zahodom (ali pa kaj drugega s krščanskim predznakom). Tudi ti ljudje so, kot je nekje rekel Čušin novemu nadškofu, ovce te črede. Tudi oni imajo pravico priti v Gospodovo kraljestvo. Naj se ne zgodi, da jih na poti tja, odžene naše pravičništvo, ki mu manjka iskrene ljubezni…

Novica dneva je smrt znanega zdravnika, ki so ga doma raztrgali njegovi trije psi. Ob tem se nam lahko zastavi kar nekaj vprašanj na katera skušajo odgovarjati strokovnjaki, mediji, javnost… Tistim, ki pravijo, da »kdor nima rad živali, potem tudi ljudi ne more imeti rad«, naj povem, da je to strašno posploševanje, ki žali pamet povprečnega človeka. Namreč, so tudi ljudje, ki imajo živali raje kot ljudi. To tudi brez sramu pokažejo in povedo.
Mi imamo pred hišo pasje vadbišče, zato psa doma nimamo, že tako imamo lajanja zadosti. Vaditelji in ostali se navadno do mesta, kjer pse »vadijo«, pripeljejo z avtomobilom, tako da argument povezanosti lastnika psa z naravo in ekologijo, v tem primeru gladko odpade. Navadno je na vadbišču več psov in lastnikov, vaditeljev. Eden (pes) vadi na igralih, ostali pa so privezani na ograjo in lajajo. Lastniki vmes klepetajo in kadijo.
Nekateri se s psi pogovarjajo kot z otroki. Dobrikajo se jim, jih božajo in jim dopovedujejo. Z njimi ravnajo tako, da se vidi, kako jim tudi v resnici nadomeščajo otroke. Psi so namreč precej manj naporni (in cenejši) kot otroci. V trgovini jim kupiš konzervo, enkrat na dan jih odpelješ na sprehod in si opravil. Psa naučiš, da ti da taco, da sede in to je to! Ni ga potrebno voditi na klavir, se z njim učiti angleščine, plačevati položnic za šolsko prehrano… Kot se je pri nas drastično zmanjšalo število dojenčkov, tako se je povečalo število psov. Zanimivo ali ne? Pa sploh ne zamerim tistim, ki imajo hišo in pred njo vrt, pes je na kmetih predvsem čuvaj. Ampak kaj reči tistim, ki psa mučijo z življenjem v blokih? Pri vseh ljudeh v stolpnici, so ljudje danes tako osamljeni, da se najraje pogovarjajo s psom… pa kam gre naša družba?
Da ne bo pomote: psi niso prav nič krivi. V rokah brezvestnih in otopelih ljudi, so le sredstvo za zadovoljevanje najrazličnejših potreb in kompleksov. Psa v tem primeru ne gledajo kot živo bitje, ampak kot stvar. Dokler mi služi prav, potem spet v trgovino po drugega.
Kako daleč take stvari lahko pripeljejo, kaže tragični primer, ki se je zgodil. Od vsega je še najbolj spodbudno to, da jo je skupil tisti, ki je bil za pse objektivno odgovoren in ne kakšen naključni mimoidoči, kot se je že zgodilo pred leti.
In zdaj? Se bo kaj spremenilo? Bomo uzakonili, da ima lahko en lastnik le enega psa? Ali bo to preveliko poseganje v pravice posameznika? Morda pa bi uvedli davek na psa? Kar bi se nabralo iz tega davka, pa naj se nameni za mlade družine (tiste z otroki seveda)! Kajti le otroci bodo prihodnost (slovenske, evropske) družbe in ne psi…

Če vas pot zanese izven urbanih naselij, kjer čas mineva nekoliko drugače, boste lahko naleteli tudi na kakšen prizor neokrnjene zimske lepote. Tako kot jaz pred dnevom. Le dobro se je treba obuti in obleči, vse ostalo pa pride samo.

PS. Vse slike so nastale na Osolniku.

Svečnica je zadnji praznik v božičnem času. Jezusovo darovanje v templju je na 2. februar postavljeno zato, ker se takrat izteče 40. dan po božiču, čas očiščevanja po stari judovski navadi. Praznik se je najprej imenoval Marijino očiščevanje. V katoliški zavesti in tradiciji je to pravi sklep božične dobe. To je dan, ko pospravimo jaslice in prenehamo peti božične pesmi. Mi smo doma pospravili božične voščilnice, ki so nas še spominjale na praznike, božično drevo in jaslice pa smo, zaradi višje sile, pospravili že prej...
Svečnica je po svojem izvoru izrazito praznik vzhodnih krščanskih cerkva in je po srečanju s Simeonom in prerokinjo Ano, znana že iz 4. stoletja. Rimska oz zahodna Cerkev je praznik sprejela v 7. stoletju.
Svečnica ima svoje ime po sveči oz luči (prav tako tudi mesec februar - svečan) in nas povezuje z blagoslovom sveč in procesijo v kateri ponazarjamo Kristusa kot vseobsegajočo LUČ. Luč, ki sveti v temi in tema je ni sprejela... Danes je dober dan za konkretno vprašanje, kaj pa meni pomeni Kristus - Večna luč?

En, dva, tri in že je konec prvega meseca leta 2010. Prosinec so mu rekli včasih, menda od besede prosevati, ker naj bi sonce že prosevalo skozi oblake. Sneg ga je letos dodobra zaznamoval in v prihodnjih dneh bomo sredi prave »sibirske« zime z zelo nizkimi temperaturami.
Zdaj pride februar ali svečan. Na (avto)cestah bodo na vas še posebej pozorni Darsovi inšpektorji. Ti bodo lovili tiste, ki so pozabili nalepiti (kupiti) novo vinjeto za uporabo avtocest. Jaz sem jo po svoji stari (slabi) navadi, spet nalepil čisto zadnji dan. Vedno je prišlo kaj vmes, da se nisem spravil k delu (odstranitvi stare vinjete). In tako je prišel 31., potem še večer in jaz šele takrat s strgalko v avto… Tam sem si potem brundal v brado, da bi to enostavneje opravil ob dnevni luči.
Po mojem mnenju je bila sicer uvedba vinjet zadetek v polno. O ceni se sicer lahko pogovarjamo, prav tako o intervalih (to da ni več polletne gotovo ni v redu!), ampak nič ne more odtehtati, stanja pred cestninskimi postajami, izgubljanja živcev ob štetju drobiža, pa nesrečnih primerov z ABC karticami… Vse to je šlo v zgodovino. Tudi jadikovanje Dolenjcev, da oni nimajo magistralke, kjer cestnine ni treba plačati (za razliko od Štajercev), ker so njihovo spremenili v avtocesto in podobno.
Le še ena stvar me muči. Pri registraciji avtomobila je potrebno vsako leto plačati (med vsem ostalim) tudi »Nadomestilo za uporabo cest«. Zakaj to nadomestilo ni tudi del plačila vinjete? Moramo Slovenci neke stvari res plačevati dvakrat? Je res, da imamo eno najdražjih držav, kjer tudi kilometer ceste preveč stane?