Novica dneva je smrt znanega zdravnika, ki so ga doma raztrgali njegovi trije psi. Ob tem se nam lahko zastavi kar nekaj vprašanj na katera skušajo odgovarjati strokovnjaki, mediji, javnost… Tistim, ki pravijo, da »kdor nima rad živali, potem tudi ljudi ne more imeti rad«, naj povem, da je to strašno posploševanje, ki žali pamet povprečnega človeka. Namreč, so tudi ljudje, ki imajo živali raje kot ljudi. To tudi brez sramu pokažejo in povedo.
Mi imamo pred hišo pasje vadbišče, zato psa doma nimamo, že tako imamo lajanja zadosti. Vaditelji in ostali se navadno do mesta, kjer pse »vadijo«, pripeljejo z avtomobilom, tako da argument povezanosti lastnika psa z naravo in ekologijo, v tem primeru gladko odpade. Navadno je na vadbišču več psov in lastnikov, vaditeljev. Eden (pes) vadi na igralih, ostali pa so privezani na ograjo in lajajo. Lastniki vmes klepetajo in kadijo.
Nekateri se s psi pogovarjajo kot z otroki. Dobrikajo se jim, jih božajo in jim dopovedujejo. Z njimi ravnajo tako, da se vidi, kako jim tudi v resnici nadomeščajo otroke. Psi so namreč precej manj naporni (in cenejši) kot otroci. V trgovini jim kupiš konzervo, enkrat na dan jih odpelješ na sprehod in si opravil. Psa naučiš, da ti da taco, da sede in to je to! Ni ga potrebno voditi na klavir, se z njim učiti angleščine, plačevati položnic za šolsko prehrano… Kot se je pri nas drastično zmanjšalo število dojenčkov, tako se je povečalo število psov. Zanimivo ali ne? Pa sploh ne zamerim tistim, ki imajo hišo in pred njo vrt, pes je na kmetih predvsem čuvaj. Ampak kaj reči tistim, ki psa mučijo z življenjem v blokih? Pri vseh ljudeh v stolpnici, so ljudje danes tako osamljeni, da se najraje pogovarjajo s psom… pa kam gre naša družba?
Da ne bo pomote: psi niso prav nič krivi. V rokah brezvestnih in otopelih ljudi, so le sredstvo za zadovoljevanje najrazličnejših potreb in kompleksov. Psa v tem primeru ne gledajo kot živo bitje, ampak kot stvar. Dokler mi služi prav, potem spet v trgovino po drugega.
Kako daleč take stvari lahko pripeljejo, kaže tragični primer, ki se je zgodil. Od vsega je še najbolj spodbudno to, da jo je skupil tisti, ki je bil za pse objektivno odgovoren in ne kakšen naključni mimoidoči, kot se je že zgodilo pred leti.
In zdaj? Se bo kaj spremenilo? Bomo uzakonili, da ima lahko en lastnik le enega psa? Ali bo to preveliko poseganje v pravice posameznika? Morda pa bi uvedli davek na psa? Kar bi se nabralo iz tega davka, pa naj se nameni za mlade družine (tiste z otroki seveda)! Kajti le otroci bodo prihodnost (slovenske, evropske) družbe in ne psi…