Gospod, tvoja uboga mati hodi za Teboj,
hodi za človeštvom po njegovem križevem potu.
Hodi med množico, brezimna,
toda ne pusti te izpred oči.
Ne uide ji nobena tvoja kretnja,
noben tvoj vzdih,
noben udarec, nobena žalitev.

Pozna vse tvoje trpljenje
in trpi vse, kar trpiš ti.
In od daleč,
brez dotika,
brez besede,
s teboj Gospod, odrešuje svet.
(NN)

Začeli smo 5. Radijski misijon, ki ga tokrat vodijo naši škofje. V pripravi na praznovanje Velike noči in na slovenski Evharistični kongres, nas škofje spodbujajo k bolj zavzetemu verskemu življenju. Vsak izmed voditeljev je odgovoren za pogovor z enim škofom. Meni so dodelili mariborskega nadškofa pomočnika, dr. Marjana Turnška. Verjetno tudi zato, ker se dobro poznava še iz časov, ko je kot rektor Mariborskega semenišča in profesor dogmatike na Teološki fakulteti, sodeloval v oddajah Obala neznanega izzivi vere, ki sem jih takrat pripravljal za radio. Skupaj sva prekrižarila kar dobršen del Slovenije, saj je dr. Turnšek sodeloval tudi v pogovornih oddajah v posameznih župnijah. Vedno me je navdušil s svojim iskrivim smislom za humor in hkrati z izrednim teološkim znanjem. Vse to ga je slednjič pripeljalo na mesto škofa v Murski Soboti. Prav vesel sem, da sva ohranila stike tudi po imenovanju, saj tudi kot škof pripravlja radijske kateheze vsako peto sredo v mesecu, ki jih pripravljamo iz našega studia v Martjancih. Msg. Turnšek je sicer eden naših največjih poznavalcev okultnih in demonoloških tem v Cerkvi pri nas.
Pogovor danes pa se je dotikal evharistije, Božjega daru za življenje Cerkve.

Nekaj morskih dni je za mano. Nadejali smo se lepega vremena, vendar ga ni bilo. Pozna se, da je bila dolga in huda zima tudi tam, kjer običajno mislimo, da ni. Morje je hladno in zato so tudi temperature na Otoku, sploh če piha, nizke. Še dobro, da imamo ognjišče, kjer drva opravijo z mrazom. Kljub vsemu sem zadovoljen, saj smo opravili zastavljene naloge. V dobri družbi pa čas tako ali tako (pre) hitro mine... pa ogreje tudi srca. In le to šteje!

Da pomlad kljub vsemu prihaja, kažeju tudi te barve...

Danes godujem!

Ime Jožef je hebrejskega izvora in pomeni Bog naj doda potomstvo. Sveti Jožef je tudi posebni priprošnjik za zadnjo uro, ker je bil deležen sreče, da sta ob njegovi smrtni postelji stala Jezus in Marija (evangeliji tega sicer ne poročajo, lahko pa upravičeno sklepamo).Ker je bil varuh svete nazareške družine, ki je že vsebovala začetke nastajajoče Cerkve, Kristusa kot prvorojenca božjih otrok in Marijo, njegovo presveto mater, najdemo med 25 vzkliki v litanijah svetega Jožefa tudi vzklik „Zaščitnik svete Cerkve“. Tej vzvišeni nalogi Marijinega moža in Jezusovega rednika ali krušnega očeta, ustreza tudi Jožefova edinstvena svetost.
Sledovi njegovega češčenja so vidni že v 5. stoletju, njegov praznik v cerkvenem bogoslužju pa obstaja od 14. stoletja. Papež Gregor XI. je leta 1621 ukazal, naj se njegov god obhaja kot zapovedan praznik, papež Janez XXIII. pa je njegovo ime postavil v prvo evharistično molitev, takoj za Marijo. O veliki priljubljenosti tega svetnika, priča tudi leta 1955 vpeljani nezapovedan praznik Jožefa delavca, ki se obhaja na mednarodni praznik dela 1. maja.
O življenju svetega Jožefa vemo toliko, kot nam o njem skopo poročajo evangeliji. Vemo, da je bil pravičen mož, ki je vzel Marijo k sebi, čeprav je bila že noseča, zaradi sanj, v katerih se mu je prikazal božji načrt. Vemo, da sta z Marijo v pozni nosečnosti odšla v mesto, od koder je bila doma njegova (tj. Davidova) rodovina, v Betlehem, kjer sta se morala po ukazu rimskega cesarja popisati. Poznamo tudi znamenito zgodbo o begu v Egipt, kjer se je sveti Jožef izkazal kot zaščitnik in varuh svete družine. Njegovo ime se v svetem pismu omenja še enkrat, in sicer ko sta z Marijo ob šotorskem prazniku razburjeno iskala 12 letnega Jezusa in ga našla v templju. Sklepamo lahko, da je umrl že v Jezusovi mladosti, vsekakor pa pred njegovim javnim delovanjem.

Državni svet se je opredelil do spornega predloga novega Družinskega zakonika in ga zavrnil! Državni zbor bo tako moral o zakonu, če bo sprejet, še enkrat odločati. To je novica, ki bi morala danes krožiti po vseh medijih, vendar pa o tem lahko preberete nekaj skromnega le na MMC-ju RTV Slo in na naših spletnih straneh.
Drugje vse tiho je bilo. Kot bi bili sredi sedemdesetih, ko so komisarji na CK-ju urednikom predpisovali o čem bodo pisali in o čem ne. Google odhaja iz Kitajske zaradi medijske nesvobode, ker mora filtrirati dostopne informacije. Kdo bo odšel pri nas saj se lahko počutimo prav tako kot Kitajci, Kubanci ali Severni Vietnamci… Tudi nam namreč vse informacije niso dostopne. Edvard Kardelj in Boris Kidrič bi bila ponosna na novinarski ceh, ki se je izkazal za tako zavednega.
Sprašujem se, kam plovemo? Kam nas vodijo naši krmarji in kaj si bodo ljudje čez sto in več let mislili o nas, ko bodo študirali pisne zgodovinske vire na osnovi informacij zapisanih v časopisih? Izgleda namreč, kot da se nekateri dogodki sploh niso zgodili, kot da se levičarska avantgarda bori le z mlini na veter… Dober dan Slovenija! Zbudi se!