Malo sem pogledal naokoli in ker je največji državni praznik, našel nekaj misli na temo domovine.

"Domovina je povsod, kjer je človeku dobro." Marcus Tulius Cicero

"Bodi ti zmeraj jasno, da je tvoj košček zemlje prav tako dober, kot drugi kraji na svetu, in da imaš tu vse tisto, kar na vrhovih gora ali ob morju ali kjerkoli." Mark Avrelij

"Domovina je v kraju, h kateremu je priklenjena duša." Voltaire

"Bolje je slabo živeti v svoji domovni, kot pa v zadovoljstvu v tujini." Indijski pregovor

"Če želite spoznati in vzljubiti svojo domovino, pojdite v tujino." Neznan avtor

"Ne sprašuj, kaj bo zate storila domovina - vprašaj raje, kaj sam lahko storiš zanjo." John Fitzgerald Kennedy

"Sladko in častno je umreti za domovino! Še slajše pa je zanjo živeti." Horacij

"Tudi najzaslužnejši dolguje domovini več kot ona njemu." Jakob Burckhardt

"Kdor ljubi svojo domovino, spoštuje tudi domovino drugih." Neznan avtor

"Domovina je kot družina; njeno vrednost spoznamo šele, ko jo izgubimo." Gustave Flaubert

"Domovina ne mara niti tistih, ki niso ničesar sposobni, niti tistih, ki so sposobni vsega." Frédéric Alfred Pierre de Falloux

»Domovino sestavljajo mrtvi, ki so jo ustanovili, in tudi živi, ki jo nadaljujejo.« (Remy de Gourmont)

»Kdor je doma povsod, nima doma.« (Marcus Valerius Martial)

»Če že moramo umreti, umrimo v domovini.« (Silij Italik)

»Domovina je v kraju, h kateremu je priklenjena duša.« (Voltaire)

»Človek brez domovine je kot zemlja brez semena. (amharski pregovor)

»V tujini je človeku od vsega najljubša domovina. (arabski pregovor)

»Kdor hrepeni po domovini, rad vpraša za pot.« (nemški pregovor)

»Nihče ne ljubi domovine, ker je velika, temveč ker je njegova.« (slovenski pregovor)

»Ob vrnitvi v domovini ni sramu.« (tatarski pregovor)

Običaji starine, so ščit domovine.

Ljubo doma, kdor ga ima; kdor ga nima, pa za njim kima.

Boljša domača gruda, kot na tujem zlata ruda.

Čuvajmo kot zlato rudo, milo nam domačo grudo!

Ne z besedo puhlo, ki v ustih mine, z deli kažimo ljubezen do domovine!

Povsod je lepo, a doma je najlepše.

Vsakomur se svoje najlepše zdi.

Svoja hišica – svoja voljica.

Domače perilo naj se doma pere.

Kdor se doma poniža, ga na tujem pohodijo.

Kdor se s tujim jezikom pači, z domačim berači.

Ne vemo, kaj imamo, dokler ne izgubimo.

Bolje je malo lastnega, kakor mnogo tujega.

Težko svojemu brez svojega.

Ne zanesi se na tujo kašo pri svoji doma.

Kadar izgubiš kar imaš, tega vrednost spoznaš.

Starih šeg ne vseh zatreti, novih pa ne vseh sprejeti.

Tuja šega domačo zbega.

Iz medene doline bežiš, pa si v štrukljev hrib želiš.

Kdor po tujem hlepi, svoje izgubi.

Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda.

Prav v času, ko so bile ulice skoraj opustele, je bila na radiu oddaja o 20-letnici družbenih sprememb pri nas. Pripravili smo jo v sodelovanju s Socialno akademijo. V njej pa skupaj z Markom Crnkovičem, Bernardom Nežmahom in Jankom Kosom, razmišljali o obletnicah, ki se jih te dni spominjamo. Smo tik pred praznikom Dnevom državnosti, ki je največji državni praznik, zato je bila taka tema zelo na mestu. Še bolj pa je na mestu naš razmislek o vrednotah države, samostojnosti in domoljubja. Gostje
So si bili vsi po vrsti enotni, da stanje pri na ni rožnato. Pa tukaj nismo mislili na ekonomijo ali socialo. Gre za duhovne vrednote, gre za kolcanje po polnih loncih egiptovskega mesa, gre za premajhno zavedanje naše zgodovine in posledično »pišmevuhovski« odnos do vsega kar je povezano z družbenim in državnim. Kako lahko od ljudi zahtevaš poštenost in resnicoljubnost, če se sami naši najvišji državni uradniki tega ne držijo? Če jim poštenje in resnica nista na prvem mestu? Zato je na nek način logično, da so po anketni raziskavi slušateljev Socialne akademije, na dnu lestvice zaupanja. Poleg medijev seveda in kartelnih združenj vplivnih posameznikov.
In zdaj k naslovu. Kdo je Anton Koren? Predsednik Gasilske zveze Slovenije. In po tej isti raziskavi Slovenci najbolj zaupamo… gasilcem! Zato, naj živi Gasilska zveza s svojim predsednikom.

Prišlo je tudi koledarsko poletje. Veseli smo ga, čeprav je postreglo z nizkimi temperaturami in celo snegom v gorah. Poletje vzbuja optimizem, veselje do življenja, oddih duha in željo po svobodi. Sam skušam v tem času vedno dihati s polnimi pljuči in gledati z odprtimi očmi. Predvsem notranjimi očmi. Vsenaokoli vse vrvi od življenja, le videti ga je treba. Pri tem pa pomagata zgodnje vstajanje in fotoaparat... Ta mak je enkraten. Tako krhek, kot bi bil iz najfinejšega papirja, a hkrati tako odločno barvit, da ga ne moreš spregledati.

Pred nekaj tedni smo se še prepirali o tem ali bomo verjeli generalu Ladu Kocjanu in ZZB, ki je kategorično odklanjala kakršnokoli nepravilno raboto v zvezi z mučenjem in likvidacijo Lojzeta Grozdeta. To so s táko gotovostjo lahko počeli zato, ker je bil arhiv Tomšičeve brigade zgledno pospravljen in nečednosti, kot so npr mučenja ali izvensodne »justifikacije«.
13. junija ravno na dan evharističnega kongresa pa smo dobili knjigo z naslovom Zvest križanemu, kjer avtorica Milanka Dragar na več kot 500 straneh prikazuje življenje prvega slovenskega blaženega mučenca Alojzija Grozdeta. Knjiga prinaša več novosti o Grozdetovem življenju, morda najbolj odmeven pa je partizanski dokument, ki se nanaša na njegovo usmrtitev. Podpisal ga je politkomisar Dušan Majcen Nedeljko, piše pa Centralnemu komitetu KPS o partijskem delovanju Udarne brigade Tone Tomšič, 19. januarja 1943. V njem je dobesedno napisano: »Slabo vliva na razpoloženje prebivalstva tudi justifikacija izdajalcev, če ni otipljivega dokaza. To se je npr pokazalo v Mirni, kjer sta padla dva izdajalca kurirja, enega je ubila straža pri poskusu pobega. Smrtna obsodba drugega (Grozdeta) je bila nekoliko prenagljena in izvršena iz preventivnih vzrokov. Sicer je dokazano, da je dotičnik član Katoliške akcije in našlo se je pri njem cel kup italijanskih propustnic, ki so mu dovoljevali obiskati vse važnejše belogardistične postojanke, vendar konkretnih dokazov, da prinaša poročila ni bilo. Štab je bil pozneje prisiljen, da potom posebnega razglasa opraviči prebivalstvu, zlasti v Št Rupertu, potrebo smrtne obsodbe. Pri tem moram autokritično priznati, da sem se za slučaj premalo zanimal in nisem preprečil obsodbe, kar bi lahko, če bi sodeloval v brigadnem sodišču.«
Politkomisar Majcen Nedeljko v zgoraj opisanem dokumentu, ki ga je avtorica knjige Milanka Dragar našla v Vosovskem arhivu zgolj po naključju, dokazuje, da je bil Grozde usmrčen kot član Katoliške akcije, brez dokazov o krivdi in brez prisotnosti najvišjih partizanskih častnikov, ki bi morali sodelovati pri delu ti. »sodišča«.
Faksimile prilagam…

Hkrati pa naj si dovolim še tole pripombo. Knjiga Milanke Dragar Zvest križanemu, je izšla v samozaložbi pri založbi Dragar. Zato knjige ne morete najti v knjigarnah. Zdi se mi skrajno neverjetno, da take monografije, ki ponuja toliko novih dognanj o drugem slovenskem blaženem, ni izdala bodisi Škofovska konferenca, ali katera od Cerkvenih založb ali morebiti nova Novomeška škofija, odkoder je bil Grozde doma. S tem bi lik Lojzeta Grozdeta lahko postal bolj prisoten med Slovenci.

Plaža se imenuje literatura (navadno lažjega žanra), ki jo večina bralcev vzame s seboj na dopust. Je že tako, da nam v poletni vročini bolj sedejo nežne limonade, romantične melodrame in napete kriminalke. Sem bi lahko prišteli tudi literaturo Agathe Christie, ki je že davno umeščena med klasiko. Zato kljub vsemu tega branja ne gre podcenjevati. Če je knjiga dobro napisana in dobro prevedena (navadno gre za prevode svetovnih uspešnic), potem je poletno branje res lahko uživanje. In ker se bližajo počitnice in s tem dopusti, je morda čas, da obiščete kakšno izmed knjižnic (Slovenci si večino take literature izposodimo) ali knjigarn. Jez si poletja skoraj ne znam predstavljati brez knjige. Le izbor ni vedno plaža… Zakaj? Zato, ker so knjige nujen in sestavni del radijskega dela: bogatijo besedni zaklad, širijo duhovna obzorja, pomagajo iskati zanimive avtorje in dogodke… in še mnogo drugega. Sploh pa te knjiga popelje v drugačne svetove in spusti prosto pot domišljiji. Domišljija pa je začimba življenja! Nekaj teh začimb vam želim tudi na deževno nedeljo.