Pri nas se dogaja toliko stvari, da komaj konce skupaj vežemo. Zato se tudi blog za nekaj časa umika in bo aktiven samo še toliko kot bo dovoljevala energija. Trenutno je ni ravno veliko. Se oproščam.

Začelo se je...

V soboto ob 7.30

V soboto ob 19.h

V torek ob 15.30

Oglasil sem se na Restavratorskem centru, kjer so pravkar zaključili restavracijo in konzervacijo slike Križanega z Marijo Magdaleno italijanskega slikarja Paola Rossinija. Kot so zapisali:
„Izjemno kvalitetna, a strokovni in laični javnosti domala nepoznana baročna oltarna slika s prizorom Križanega z Marijo Magdaleno je do prihoda na Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije krasila južni stranski oltar, posvečen sv. Alojziju v brunški cerkvi sv. Treh kraljev iz župnije Radeče. Točna datacija in okoliščine nastanka slike, konkretne naročniške in umetnostne povezave, ki so privedle do naročila in potovanja slike iz Italije na Brunk so za zdaj nepojasnjene. Kot je razvidno iz originalne signature desno spodaj »PAULUS ROSSINI / PINXIT VENETIIS«, jo je naslikal Paolo Rossini v Benetkah. Avtor in nedatirana slika doslej nista bila deležna natančnejše obravnave. Glede na slogovne karakteristike, topel kolorit, mehko modelacijo in lirično vzdušje z likovnim izhodiščem v beneškem slikarstvu 17. stoletja, so ga tako v Italiji kot pri nas poimenovali kar »pittore veneziano«.
Slika je bila v izredno slabem stanju. Prav zato je bila slika urgentno odstranjena z lokacije. Visoka vlaga v objektu je povročila, močne poškodbe slikovnih slojev in platnenga nosilca. Ob prevzemu v restavriranje leta 2007 je bila naslikana podoba skoraj nerazpoznavna. Zaradi vlage je bila po celotni površini vidna bela koprena, ki je zameglila kromatičnost originalnih barvnih tonov. Zelo izrazite so bile potemnele stare retuše, ki pa so le še poslabšale percepcijo samega likovnega dela.“
Priložnost sem imel videti v kakšnem stanju je bila slika pred obnovo in lahko rečem, da so restavratorji v štirih letih opravili izjemno delo. Pravzaprav na začetku sploh ni bilo videti, da gre za tako dragoceno delo. Na projektu je sicer delalo osem restavratorjev in konzervatorjev. Vodja projekta je bila mag. Barbka Gosar Hirci, odgovorna konzervatorka pa Nataša Podkrižnik iz ZVKDS – območna enota Celje.
Slika se zdaj vrača nazaj v župnijo Radeče, vendar ne na Brunk, ampak v župnijsko cerkev, kjer jo bodo sprejeli župljani pod vodstvom župnika Mira Berglja.

V pogovoru z restavratorko Simono Škorja in umetnostno zgodovinarko Matejo Nežo Sitar.

Na koseških postnih predavanjih smo gostili ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa. Pred polno dvorano je spregovoril o vrednotah na katerih lahko gradimo naše življenje. V predavanju nas je od bioloških, socialnih in družbenih vrednot pripeljal k moralnim. In ko rečemo vrednota si dejansko največkrat predstavljamo morale vrednote kot so pravičnost, poštenost, srčnost, dobrota… Bil je duhovno bogat večer. Kljub obilici dela, ki ga nadškof nedvomno ima, si je vzel čas in prišel na srečanje z ljudmi iz župnijskega občestva. Prepričan pa sem, da so taka srečanja pravzaprav zelo pomemben del škofovske službe. Poučevanje v verskih temah, srečevanja z verniki, preverjanje stanja na terenu. Vse to so neprecenljivi gradniki škofovskega dela.
Tako Stres kot pred njim Turnšek, sta predavala ob pomoči računalniške projekcije. Na tak način tudi svojim duhovnikom kažeta nove načine za podajanje Evangelija. Evharistije in molitve res nič ne more nadomestiti, obstaja pa vrsta poti, kako lahko namesto pridige še nagovoriš ljudi ob različnih prilikah. Za Stresa vem, da se je sam naučil obrti računalniške projekcije in zdaj večinoma nastopa na tak način, tako pred birmanci, kot pred drugimi skupinami.
Morda sem se tokrat prvič zavedel, da so na predavanju umanjkali nekateri ljudje, ki bi jim še kako koristilo slišati nadškofove besede spodbude. Obisk je bil sicer zelo dober, vendar pa je manjkalo kar nekaj parov iz zakonskih skupin. Iz širšega cerkvenega vidika si ne znam predstavljati, kaj se lahko zgodi na terenu, če se izgubijo zakonski pari na katerih pravzaprav vse sloni, od vzgoje otrok naprej. Zato je tukaj še veliko dela za Sejalca, ki seje Besedo!

Klici različnih agencij, ki „preverjajo“ naše nakupovalne in druge navade, merijo javno mnenje in podobno, znajo biti včasih prava nadloga. To se še posebej pokaže, ko sediš na stranišču, v sobi pa neusmiljeno zvoni. Ker kar ne neha, tečeš v nizkem drncu s spuščenimi hlačami, misliš si, očitno je nekaj nujnega! Morda je kdo od znancev v stiski, zgodila se je kaka nesreča... Pa ni nič takega, le „iz te in te agencije, bi nam radi zastavili nekaj vprašanj“. Konec prizora si omislite sami.
Seveda vem, da niso tisti, ki kličejo nič krivi. Navadno gre za študente ali pa ljudi, ki so, ker ni bilo primernejše službe, pristali tam. Dopuščam pa tudi, da je tako delo komu tudi izziv...
Kakor koli že, včasih je človek za telefonske ankete bolj dovzeten, včasih manj... in tako lahko nastane tudi kaj primernega za 1. april, dan šaljivcev.

1.
„Dober dan kličem iz agencije...., vam lahko zastavim nekaj vprašanj?“
„Oprostite, zdajle ravno nimam časa, vas lahko pokličem kasneje?“
„Vas bomo mi poklicali gospod.“
„Ne, ne! Ne vem točno, kdaj bom končal, kar vašo številko mi dajte, pa vas pokličem.“
„Ja, gospod tega pa ne smem.“
„Kako? Ne smete mi dati vaše številke?“
„Nimamo te prakse gospod, da bi dajali svoje številke.“
„Zakaj pa ne? Ali nočete, da vas kličejo domov?“
„...Da...“
„Veste, jaz tega tudi ne maram!“

2.
„Dober dan kličem iz agencije...., delamo raziskavo o..., ali lahko dobim tistega polnoletnega člana vašega gospodinjstva, ki je imel zadnji rojstni dan?“
„Ne morete gospodična?“
„Zakaj pa ne?“
„Ker more govorit.“
„Oh, oprostite!“
„Nič hudega gospodična. Smo že marsikaj poskušali, ampak več od mahanja z repom in lajanja ne zna.“

3.
„Dober dan kličem iz agencije...., vam lahko zastavim nekaj vprašanj?“
„Oprostite gospa, se mi zdi da kličete iz neznane številke?“
„Res je gospod, imamo tak sistem, ki gre preko računalnika, saj vam bom vse razložila...“
„Gospa, jaz nikoli ne govorim z nekom, ki kliče iz neznane številke...!“
„Ampak gospod, saj vam bom vse razložila, ukvarjamo...“
„...če kliče iz skrite številke, nima čistih namenov...“
„...poslušajte me, saj vam bom razložila...“
„...ker se skriva...“
„...saj bi vam vse rada povedala...“
„...in jaz res nikoli ne govorim z neznanci, s skrito številko...!“

4.
„Dober dan kličem iz agencije...., vam lahko zastavim nekaj vprašanj?“
„Ravno molim, gospodična.“
„Oh oprostite, bom poklicala kasneje.“
„Zdaj ste me že zmotili. Bi se mi pridružili?“
„Kako prosim?“
„Če bi molili z mano? Ravno molim za mir. Znate moliti?
„...“
„Saj ni težko. Očenaš, pa nekaj zdravamarij. Človek se potem tako pomirjeno počuti.“
„...“
„No dajva, Očenaš, ki si v nebesih....“

5.
„Dober dan kličem iz agencije...., vam lahko zastavim nekaj vprašanj?“
„Kdo kliče?“
„Iz agencije kličem, merimo...“
„Oprostite slabo slišim, sem založil slušni aparat. Kaj ste rekli?“
„Iz agencije kličem, merimo javno...“
„Kam merite? Halo zelo slabo vas slišim.“
„Javno mnenje merimo gospod. Bi lahko...“
„Minka, Minka! Tukajle nekaj kličejo, bi radi nekaj merili, pa tako slabo slišim. Ja, kje je zdaj ženska? Počakajte gospodična, da pride žena. Ona bo bolj vedela.“
„Je že v redu gospod...“
„Kje si zdaj Minka? Mogoče je šla pa na vrt. Minka, Minka! Ja, ženska presneta, tukaj nekaj merijo, jaz pa ne slišim. Počakajte grem pogledat, če je zunaj. Minka, Minka!
„Bom kasneje poklicala gospod...“
„Kaj pravite? Kdo kliče? Minka, a tukaj sediš. A ne slišiš, da te kličem? A ti tudi nimaš slušnega aparata? Ja, kje si ga pa pustila? Ti bom pomagal poiskat...“
„...“