Na koseških postnih predavanjih smo gostili ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa. Pred polno dvorano je spregovoril o vrednotah na katerih lahko gradimo naše življenje. V predavanju nas je od bioloških, socialnih in družbenih vrednot pripeljal k moralnim. In ko rečemo vrednota si dejansko največkrat predstavljamo morale vrednote kot so pravičnost, poštenost, srčnost, dobrota… Bil je duhovno bogat večer. Kljub obilici dela, ki ga nadškof nedvomno ima, si je vzel čas in prišel na srečanje z ljudmi iz župnijskega občestva. Prepričan pa sem, da so taka srečanja pravzaprav zelo pomemben del škofovske službe. Poučevanje v verskih temah, srečevanja z verniki, preverjanje stanja na terenu. Vse to so neprecenljivi gradniki škofovskega dela.
Tako Stres kot pred njim Turnšek, sta predavala ob pomoči računalniške projekcije. Na tak način tudi svojim duhovnikom kažeta nove načine za podajanje Evangelija. Evharistije in molitve res nič ne more nadomestiti, obstaja pa vrsta poti, kako lahko namesto pridige še nagovoriš ljudi ob različnih prilikah. Za Stresa vem, da se je sam naučil obrti računalniške projekcije in zdaj večinoma nastopa na tak način, tako pred birmanci, kot pred drugimi skupinami.
Morda sem se tokrat prvič zavedel, da so na predavanju umanjkali nekateri ljudje, ki bi jim še kako koristilo slišati nadškofove besede spodbude. Obisk je bil sicer zelo dober, vendar pa je manjkalo kar nekaj parov iz zakonskih skupin. Iz širšega cerkvenega vidika si ne znam predstavljati, kaj se lahko zgodi na terenu, če se izgubijo zakonski pari na katerih pravzaprav vse sloni, od vzgoje otrok naprej. Zato je tukaj še veliko dela za Sejalca, ki seje Besedo!