Napočil je čas dopusta, brezskrbnih dni, ko iz trgovinskih potrošnikov, postajamo potrošniki ljudi. Pred nami so dnevi, ko bomo bolj na voljo drug drugemu. S seboj smo vzeli knjige, družabne igre, opremo za ribolov, očala za pod vodo, barve in papir...
Obljubili smo si, da bomo drug do drugega prijazni in bomo storili kaj dobrega, brez da bi pričakovali kaj v zameno. Izpolnili bomo kakšno skrito željo, polizali veliko sladoleda in se skratka imeli najboljše kot lahko.
Ladja že pelje, napetost popušča, morje čaka.

Včeraj je bil zaključni koncert Slovenskega otroškega zbora. SOZ je projektni zbor, ki se vsako leto konec junija zbere v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Pevci teden dni prepevajo se ukvarjajo z različnimi športnimi aktivnostmi, najrazličnejšimi delavnicami in se družijo z izbranimi mladimi pevci in vrstniki iz vse Slovenije. Letos so sodelovali tudi pri izvedbi veličastne Mahlerjeve simfonije tisočev, ob otvoritvi Ljubljanskega poletnega festivala. Za konec so pripravili odličen koncert v Cerkvi Zalog Kašelj, kjer so kot gostje nastopili tudi člani vrhunskega otroškega zbora I Piccoli musici iz Casezze pod vodstvom Maria Mora.

Pevci iz Bergama v Italiji pod vodstvom Maria Mora.

Slovenski otroški zbor je bil letos precej naporen, saj so svoje delo razdelili na dva projekta. Prvi je bil sodelovanje na mogočni Mahlerjevi 8. simfoniji in dva nastopa v Ljubljani in Zagrebu. Kaj za mladega pevca pomeni sodelovanje skupaj s 1000 glasbeniki in svetovno znanim dirigentom Valerijem Gergijevim, si lahko predstavljamo. Poleg tega mega projekta pa so pripravili še šest pesmi za zaključni koncert.
Damijan Močnik je povedal, da so bili s pevci zadovoljni, da je tekom let pridobil prijeme in izkušnje, kako v najkrajšem možnem času iz pevcev potegniti čimveč. Za primerjavo naj povem, da je otroški zbor Zvijezice iz Zagreba, otroški part Mahlerjeve simfonije pripravljal več kot pol leta.

Ostal je dober vtis in v marsikaterih očeh je bila ob koncu tudi kakšna solzica, saj se na takem srečanju spletejo nepozabna prijateljstva.

Zelo poseben dan je. V hiši ni nobenega hrupa, vse je pospravljeno, nihče ne zamuja, nikogar ni treba nikamor peljati ali spomniti na kakšno obveznost, nihče ne kliče iz stranišča, trampolin je prazen, kolesa pospravljena… Ja tudi to se zgodi, z ženo sva ostala sama. Vsi otroci so zdoma in to je prav poseben občutek. Mir. Tišina.
Najprej sploh nisva dojela, potem sva se vprašala ali spomniva, kdaj v zadnjih nekaj letih sva bila čisto sama. Nisva se mogla domisliti. In potem? Ko sva prišla iz službe, sva na hitro naredila načrt. Kopalke in brisačo sva spakirala v minuti in v naslednji sva se usedla v avto in peljala proti morju. Nič odvečnega ni bilo treba pripraviti, plenic, flaške z mlekom ali skiroja, rolerjev in žoge. Čez uro sva že čofotala v Fiesi in potem ob sončnem zahodu lizala sladoled v Portorožu. Nepojmljivo.
Ugotovila sva, da še znava uživati v družbi drug drugega, da se lahko pogovarjava tudi o drugih stvareh, ne samo o otrocih, nalogah, jedilnikih… Bilo nama je lepo. Posebno.
No, na poti domov nama je že nekaj manjkalo, a sva vse uredila z nekaj telefonskimi pogovori. Jutri bo nov dan in počasi se bomo spet vrnili v stare kolesnice. A spomin bo ostal.
Žal je tako, da se premalokrat zavedamo, da sta za dobro počutje v družini najbolj odgovorna zakonca. In če sama ne »delata« na odnosu, kaj lahko pričakujemo od njune družine? Zato je tak dan, ki ga posvetita drug drugemu, dragocenejši od najdragocenejšega kamna…

Ljubljanski poletni festival se je začel. Novo kocertno prizorišče smo krstili. Bilo nas je kakih 5000. Nad nami so se podili oblaki, šumele so platane, glasbeniki in pevci pod vodstvom Valerija Gergijeva, pa se niso dali motiti.

Koncert ob 20-letnici samostojnosti Slovenije in Hrvaške so v poklon prijateljstvu uvedle slovenska, hrvaška in evropska himna.
Prav je da nastopajoče naštejem in se tako nekoliko oddolžim za njihov trud, saj jih pravzaprav zaradi števila nikoli niso vseh omenili. Peli so:
Slovenski komorni zbor (Martina Batič)
Consortium musicum (Gregor Klančič)
Šaleški akademski pevski zbor Velenje (Danica Pirečnik)
Domžalski komorni zbor (Fernando Mejias)
Komorni zbor Krog (Živa Ploj Peršuh)
Mešani pevski zbor Anton Foerster Ljubljana (Damjana Božič-Močnik)
Mešani pevski zbor Duri Col (Nadja Bratina)
Zbor Sv. Nikolaja Litija (Helena Fojkar Zupančič)
Mešani pevski zbor Viva Brežice (Simona Rožman Strnad)
Mešani pevski zbor Megaron (Damijan Močnik)
Komorni zbor Škofijske klasične gimnazije (Damijan Močnik)
Mešani pevski zbor Vox Carniolus (Eva Jelenc Drozg)
Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj (Matej Penko)
Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti (Mateja Kališnik)
Akademski zbor Ivan Goran Kovačič (Luka Vukšić)
Zbor Glasbene akademije Zagreb (Jasenka Ostojić-Radiković)
Zbor Opere in baleta SNG Ljubljana (Željka Ulčnik Remic)
Zbor Opere in baleta SNG Maribor (Daniela Candillari)
Zbor Cappella Odak (Jasenka Radiković Ostojić)
Slovenski otroški zbor (Damijan Močnik)
Dekliški zbor Zvjezdice (Zdravko Šljivac)
Kot solisti pa so nastopili
1.sopran: Viktoria Jastrebova
2. sopran: Anastazija Kalagina
3. sopran: Sabina Cvilak
1. alt: Martina Gojčeta Silić
2. alt: Zlatomira Nikolova
Tenor: Sergej Semiškur
Bariton: Jože Vidic
Bas: Vladimir Felyauer

Po besedah organizatorjev, Festivala Ljubljana, je bilo prodanih približno 5500 vstopnic.

V Ljubljani razsaja Ana Desetnica, festival uličnega gledališča. Na ulicah je toliko ljudi, da se kar vprašaš ali je to res Ljubljana? Cvrčijo v vseh mogočih in nemogočih jezikih. Ljubljana je res postala prestolnica.

Prvič sem videl pohodno predstavo. Ne veste kaj je to? To je predstava, kjer se nastopajoči pomikajo od prizorišča do prizorišča, publika pa jim sledi. Zanimivo ni kaj.
Posebej impozantno je na Kongresnem trgu, kjer je že vse pripravljeno za jutrišnjo Malerjevo simfonijo tisočev. 1000 nastopajočih od tega 21 zborov, dva orkestra, veliko solistov… Vse to bo moč slišati jutri v Ljubljani in v ponedeljek v Zagrebu. Sodeluje tudi naša pevka, ki se je priključila Slovenskemu otroškemu pevskemu zboru, ki že teden dni intenzivno vadi v Zavodu sv. Stanislava.

In še beseda pod črto. Kar koli si že mislimo o županu Jankoviču in njegovem vodenju mesta, pa mu, kolikor je to pač njegova zasluga, lahko čestitamo za ureditev središča Ljubljane in uspešno oživitev stare Ljubljane, ki je pred leti, že skoraj izumrla,(če odštejemo angleške turiste, ki so skakali v mrzlo Ljubljanico seveda).