Na Bledu sem bil, v tamkajšnji galeriji Deva Puri. Tam imajo na ogled dve eminentni razstavi, keramiko Pabla Picassa in slike štirih slovenskih impresionistov Jakopiča, Groharja, Strnena in Jame. Galerija se lahko pohvali z 10 tisočim obiskovalcem, ki so ga prejšnji petek simbolično nagradili z grafiko Jožeta Cijuhe. Pogovarjal sem se z vodjo galerije Davidom Rjazancevom, ki je povedal vrsto zanimivih stvari, od tega, da se za razstave dogovarja z lastniki sam, do tega, da tujci pridejo večinoma pogledat Picassa, so pa bolj navdušeni nad našimi impresionisti.
Galerist danes ni lahko biti, ali če se izrazim drugače, s tem delom ni lahko preživeti. „Ampak še vedno lažje kot pa umetniki. Trenutno ne vem, kdo od naših umetnikov preživi s svojim delom.“ Kriza po letu 2008 se zelo pozna in najbolj je zarezala ravno pri stvareh, ki jih najprej lahko pogrešimo. Žal sem sodi tudi umetnost. Ko ima človek dovolj sredstev zgolj za preživetje, pač ne razmišlja o nakupu slik, kipov, velikokrat tudi knjig... S tem pa žal siromaši svoj duhovni svet. Kar se knjig tiče, lahko do njih pride v knjižnicah, slike pa... Ja, koliko je praznih sten.
Razstavi vabita še do konca novembra in morda se boste odločili za obisk, združen še s kakšnim sprehodom na Bledu, kjer je, kot pravi Rjazancev, zdajle najlepše, saj ni več običajne turistične gneče.

V Narodni galeriji so odprli razstavo novih pridobitev. Že od ustanovitve leta 1918 je njena naloga zbiranje umetnin oziroma dopolnjevanje zbirk. Tako so v zadnjih desetih letih pridobili 121 slik, 15 kipov in 1139 del na papirju. Del tega je na ogled v spodnjih galerijskih prostorih.
Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki je potarnala, da so se morali zadnji dve leti zaradi vse skromnejših državnih subvencij omejiti pri zbiranju, kar je seveda glede na gospodarsko stanje razumljivo. Po drugi strani preseneča število donatorjev, ki poklonijo dela Narodni galeriji. Tako je omenila tudi primer gospe, ki jim je v oporoki zapustila vse premoženje. Na sicer odlični razstavi je na ogled 110 umetnin, ki so bile ocenjene kot izjemno kakovostne in so tudi sicer v dobrem stanju, saj so nekatere potrebne restavratorskih posegov.
V začetku je Jakijeva spregovorila tudi o nekdanji ravnateljici Narodne galerije Anici Cevc, ki je v 86. letu umrla. Kar 28 let je vodila osrednjo nacionalno umetnostno galerijo. Tam so ji odprli tudi žalno knjigo.

Zbirateljstvo je zanimiva reč. Nekdo zbira znamke, otroci sličice nogometašev, nekateri prvotiske, podobice, stare razglednice…nekateri zbirajo slike. Če so nekateri zbirateljski hobiji cenovno primerni za vsakogar, pa se pri vrhunskih kolekcijah, cene dvignejo v nebo in človek se vpraša, ali je bilo vredno kupiti »sto let star viski« za astronomsko ceno. Cena je v takem primeru seveda sorazmerna velikosti kupčeve želje. Pri nacionalnih galerijah taka vprašanja navadno odpadejo, saj gre za zbiranje umetnostnih zakladov, ki morajo biti dostopni ljudem na razstavah in v katalogih. Zato so taki odkupi še kako pomembni in potrebni. Govorijo namreč o bogastvu duha, ki ga ljudje (ustvarjalci) premorejo in (drugi) ljudje prepoznajo.

Politična megla se je razkadila, Zoran Janković bo kandidiral na parlamentarnih volitvah! Po klečeplazenju na Magistratu včeraj, kjer ga je 26 znanih osebnosti iz politike, gospodarstva, kulture in estrade prosilo, naj za Božjo voljo vendar kandidira, se je ljubljanski vožd odločil. Nastopil bo s svojo stranko (jasno), ki bo nastopila samostojno in kot je povedal si želi „spremeniti sistem vrednot“. To me nekako spominja na spreminjanje slovenskega nacionalnega značaja, kot si ga je nekoč zastavila OF. Skratka nekaj je narobe z nami in zdaj je to treba popraviti.
Osebno menim, da z ljudmi ni nič narobe, prav tako ni nič narobe z vrednotami in nacionalnim značajem. Veliko pa je narobe z našo politiko, s socialo, gospodarstvom, pravom... Vse to nas sili v spremembe. Spremembe pa so lahko samo personalne. Se pravi, če želimo, da bo politika poštena, morajo biti tam pošteni ljudje. Prav tako v gospodarstvu in pravu. Že slišim krilatico, ki pravi, „saj so vsi isti.“ Pa so res? Tudi „če vsi kradejo“, jaz ne kradem. Se pravi, da je neka razlika. So tudi taki, ki ne kradejo. Torej niso vsi isti!
Kakorkoli vesel sem, da je „negotovosti“ konec in da so se jasno pokazali igralci na podiju. Zdaj je vse v rokah volivcev. Naj se pokaže ali je Ljubljana res tako močna, da bo „svojega“ kandidata prodala tudi vsem ostalim...

Danes v Dobrniču. Obletnica kongresa AFŽ-ja. Govornik Janez Stanovnik. Smo vedeli, kaj bo povedal in se je tega držal. Druga govornica Sonja Lokar. Tovarišica Lokarjeva je nekdanja visoka partijska funkcionarka. Morda smo se jo najbolj zapomnili ob odhodu slovenske partijske delegacije iz Beograda leta 1990.
Gleda na to kar je povedala danes, velja pripomniti nekaj stvari:
Po njenih besedah je "največji slovenski problem blokada kolektivne inteligence, ki je posledica resnega pomanjkanja demokracije". Stanje v državi je označila za strankokracijo in dodala, da so vse slovenske stranke dokončno postale združbe prikritih lobistov, ki jim načelujejo avtokratski, samovoljni predsedniki.
Joj, kako kratek spomin imajo nekateri. V časih, ko je bila ona družbeno politična delavka se je dogajalo natanko to kar je omenila: »blokada kolektivne inteligence…«, da o resnem pomanjkanju demokracije na katero se sklicuje sploh ne omenjamo. Njen veliki šef (Broz) je vladal na avtokratski, celo na carski način in stanje v takratni državi lahko označimo s terminom totalitarizem. Tovarišici priporočam hitro osveževanje spomina na ljudi, ki so greli klopi na sedežu tajne policije (Blažič, Miklavčič, Jančar…), medtem ko je ona velepomembno sestankovala.
Tako organizirana strankokracija je postopoma sprivatizirala ali politično skopila medije, zasužnjila in na rob izrinila nepokorne strokovnjake ter podkupila ali zatrla organizirano neodvisno civilno družbo.
Ne vem kako bi zapisal, da se tem besedam ne samo smejim, ampak krohotam. Pa kdo govori o skopitvi medijev? Predstavnica tiste kaste, ki je novinarje naredila za družbeno politične delavce, česar se nekateri še danes niso otresli? Da ne govorimo o cenzuri in prepovedi izhajanja revij, knjig… Tovarišica Lokarjeva, pa saj se spomnite Mladine konec 80., da drugih ne omenjam? In civilna družba? Kaj je bila civilna družba v časih Partije? Društvo vrtičkarjev?
"Ti, ki so dvigali roke za napačne odločitve in z njimi celo obogateli, nam sedaj pravijo, da je jedro naših težav v preveč plačanih in zavarovanih delavcih in javnih uslužbencih, v predragih in preštevilnih upokojencih, v preradodarnih pravicah bolnikov in invalidov ter tistih, ki so jih potisnili v množično revščino in brezposelnost. Ti pravijo, da je potrebno zatisniti pasove," je poudarila.
Ravno prava se je spravila govorit. Kdo je dvigal roke za napačne odločitve, tovarišica Lokarjeva? Poglejte malo na seznam sestankov, ki ste se jih udeleževali in pretresite kaj danes še drži sito in katere vaše odločitve je že davno povozil čas.
Nekateri res nimajo občutka za spodobnost. Lahko bi bila vsaj tiho, namesto da nas spominja na čase množične brezposelnosti, ki so nastopili takoj, ko se je socializem zrušil. Zakaj? Ker je bil zgrajen na gnilih in lažnivih temeljih. Ker je sedem ljudi sestankovalo, delal pa je eden. »Pa vsi so imeli službe!« Seveda in to kakšne! In kakšni so bili dohodki? In zakaj je bilo treba po dobrine v Trst in zakaj je moral ubogi jugoslovanski delavec plačati še en Yugo zato, da ga je Amerikanec lahko kupil kot najcenejšega…?
Tovarišica Lokarjeva! Vaši časi so minili pred letom 1990, zato o politiki več ne razglabljajte, ker samo dokazujete, da bi ljudi radi še naprej imeli za norce…

Da je strah pred porazom na levici velik.
Da bo zastavo levice nosil eden najbogatejših kapitalistov.
Da levica še ni dovolj zadolžila države.
Da bo ustanovil svojo stranko, ker hoče biti v njej prvi.
Da se država lahko vodi na način podjetja.
Da bodo leve stranke izgubile veliko svoje volilne baze.
Da kakšna leva stranka tudi v parlament ne bo prišla.
Da bo volilna kampanja nepredvidljiva.
Da bodo na desni morali strniti vrste.
Da bo to bitka med dvema J-jema.
Da se bo »stehtal« tudi izven Ljubljane.
Da ga bodo podprli tisti, ki se navdušujejo nad Titom.
Da ga bo podprla Zveza borcev.
Da je opravil ankete in preveril možno podporo.
Da bomo slišali veliko konkretnih obljub iz njegovih ust.
Da si veliko (za)upa.
Da ga nekateri ne bodo podprli samo zato, ker je iz Ljubljane.
Da se bo spet zgodil »veliki pok«.
Da bo imel veliko pomembnih botrov, ki ga bodo predlagali in hvalili.
Da bo Borut Pahor nepomembna marioneta v predvolilni kampanji.