Kot je bilo pričakovati se je stvar s praporščaki zapletla do onemoglosti. Eni so užaljeni, drugi z njimi solidarni, vse skupaj pa je v nekaj dneh postala prvovrstna politična tema. Oglasil se je predsednik republike pa skoraj vsi predsedniki strank, pa nekdanji predsednik pa predsednik borcev... Vsak ima svoj pogled in svoje argumente. Najboljši se mi je zdel Stanovnikov, ki je izjavil da je „prepoved“ nošenja partizanskih zvezd taka, kot bi kristjanom prepovedali nositi križe.

Ja starec božji, pa kdo bo na državni proslavi nosil križ? Je morda protokol povabil nosilce bander iz kakšne župnije ali škofije?

Da pa gre za pravi mali vihar in da brbota tudi znotraj koalicije je postalo jasno, ko sta „zarobantila“ Erjavec in Virant. Morda celo malo preostro sta zagrozila celo s kršenjem koalicijske pogodbe. Bi torej praporščaki lahko povzročili celo padec vlade? Verjetno ne, ampak očitno je ta kostanj bolj vroč, kot so si na protokolu mislili v začetku.

Na začetku poletja imamo zdaj afero, ki prerašča dostojne meje, maje koalicijo in vprašanje (sorazmerno) nepomembnih stvari postavlja v središče. Če se namreč na državni proslavi pojavljajo tudi veteranske zastave, vsekakor ni osrednje vprašanje, temu bi se lahko tudi popolnoma izognili, še sploh v luči varčevanja.

Žal mi je, da bo največji državni praznik minil v znamenju užaljenosti. To res ni bilo potrebno. Ni mi treba biti posebno velik prerok, da si ne bi mogel predstavljati, da se bo tega v govoru dotaknil tudi slavnostni govornik, predsednik Türk in potem bomo imeli pokvarjeno praznovanje vsi, tisti z zvezdami in oni brez.

Nova (ideološka) kost se nam je »prikotalila« - praporščaki. Ali smejo na prazniku, kjer slavimo samostojno slovensko državo paradirati tudi oni z rdečimi zvezdami?

Najprej osnovno vprašanje: zakaj bi radi stali tam, saj je bila petokraka vedno proti samostojnosti? Najprej so rasformirali slovensko partizansko vojsko, potem ukinili slovensko partizansko »prvo« vlado (ki ima še zdaj svojo dvorano v Ajdovščini) in končno vseh 45 let zapirali vse, ki so imeli besedo samostojnost na jeziku. Zakaj neki je v tujino emigriral Jože Pučnik? Pa to pišem samo iz partizanskega vidika, ostalih ne bom omenjal.

Mislim, da vprašanje sploh ni prav zastavljeno. Ali smejo? Vprašanje bi se moralo glasiti, ali jih tam hočemo videti? Ali tam hočemo videti simboli, ki so vodili revolucijo, med in povojne poboje, ki so polnili socialistične ječe in dušili svobodo govora? Ali hočemo na proslavi slovenske samostojnosti gostiti tudi tiste, ki smo se jim uprli? Pa kaj ni jasno, da je slovenska samostojnost pomenila prekinitev s starim, zatohlim, krvavim režimom?

Vsak, ki ima rad to državo, lahko pride in je iskreno vabljen, ampak simbole, ki so bili temu nasprotni pa ne nosite s seboj. Na Poljskem so prepovedani, prav tako kot nacistični. Zakaj neki? Se Poljaki niso borili na strani zmagovalcev, kot naši partizani? Kaj vedo Poljaki bolje kot mi, da se pri nas Veber izjasni, da brez NOB ne bi bilo naše samostojnosti, na Poljskem pa zvezde in srpe izenačijo s svastiko in prepovejo, ker je dušila njihovo samostojnost?

Dilema praporščakov je torej lažna. Ni njihov namen počastiti slovensko samostojnost. Njihov namen je spreminjati zgodovino! Lagati, da je bila rdeča zvezda na praporu predhodnica demokracije. Pa ni bila. Bila je izrodek, ki nas je stal mnogo preveč življenj in mnogo preveč svobode.

Že dober mesec je od takrat (natanko mesec in teden dni), ko smo pod Krvavcem nabirali smrekove vršičke. Sirup je zdaj že dodobra izlužen in čas bo, da ga pretočimo in pospravimo iz toplega na hladno (hladilnik). Že pred mesecem smo bili z nabiranjem vršičkov pozni, se mi je zdelo. Treba se je bilo odpeljati proti hribom, da smo jih dobili.

Kako sem bil šele presenečen, ko smo bili minuli konec tedna na Veliki planini in glej ga… smrekovi vršički. Nisem si mogel kaj, da jih ne bi nabral še za en kozarček, lani nam jih je namreč zmanjkalo in smo morali konec zime v lekarno. Smrekove vršičke tam dobiš, vendar se okus še malo ne more primerjati z domačim izdelkom, da o ceni in različnih primeseh sploh ne razpredam.

Skratka na okenski polici imam tako dve generaciji letošnjega pridelka. Vam pa velja namig, da če ste priljubljeno domače zdravilo proti zimskemu (in tudi letnemu) kašlju pozabili nabrati, za to še obstaja čas, pa čeprav je že skoraj julij. Le dovolj visoko se morate povzpeti.

 

 

Na Rogli je Zavod Iskreni.net pripravil še šesti festival družin, kjer ob prijetnem vzdušju v kopici različnih dejavnosti uživa cela družina. V zadnjih letih se je izkazalo, da se festivala še zdaleč ne udeležujejo samo poročeni in samo verni, ampak je uspel nagovoriti tudi širše. Rdeča nit vsega pa je družina, kjer se člani počutijo lepo in varno.

Da gre komu kaj takega v nos, si je pravzaprav težko predstavljati. Pa gre. Zelo! Istospolni aktivisti in skupine, ki podpirajo na referendumu padli Družinski zakonik so dobro prebrali spletno stran Iskreni.net in tam našli vrsto „ekstremističnih stališč v zvezi s splavom in homoseksualnostjo“. Pa se niso ustavili samo pri spremljanju (in pljuvanju na forumih iskreni.net), ampak so v zadnjih dneh na naslove podjetij, ki so Festival družin finančno podprli, pisali pisma, telefonirali odgovornim, skratka vršili pritisk, da s podporo družinskemu festivalu tudi njihovo podjetje »posredno legitimizira nestrpnost in sovražni govor«.

Prvič v novejšem po osamosvojitvenem času smo priča pravemu ideološkemu kulturnemu boju, kjer zagovorniki „strpnosti in enakih pravic za vse“ delujejo izjemno nestrpno in so se v želji škoditi „tradicionalistom“ ter njihovi odmevni prireditvi, obrnili tudi na finančne podpornike festivala. Petrol in Slovenske železnice sta največja izmed njih.

Cvetober različnih asociacij in združenj za „mavrične“ in ostale pravice, ki je odposlal pismo sponzorjem so podpisali:

Nada Kirn (Združenje mladih, staršev in otrok SEZAM , Ljubljana), Metka Roksandić (Ženski lobij Slovenije, Ljubljana), Katjuša Popović (Društvo Ključ – Center za boj proti trgovini z ljudmi, Ljubljana), Mojca Dobnikar (Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa, Ljubljana), Nataša Briški (Zavod Metina lista, Kočevje), Maja Plaz (Društvo SOS telefon za ženske in otroke-žrtve nasilja, Ljubljana), Katja Zabukovec Kerin (Društvo za nenasilno komunikacijo, Ljubljana), Aleksandra Žorž (Zofijini ljubimci – društvo za razvoj humanistike, Maribor), Barbara Rajgelj (Zavod Open, Ljubljana), Miran Šolinc (Škuc Magnus, Ljubljana) in Tatjana Greif (Škuc LL, Ljubljana).

Bi lahko Zavod Iskreni.net sprožil tožbo zaradi povzročitve poslovne škode? Bi to morda lahko storili sponzorji? Pa pustimo pravne zadeve, čeprav slab okus v ustih zaradi nasilnosti delovanja omenjene grupacije ob omenjeni akciji ostaja. Vprašajmo se še, če se lahko tudi na Rogli na nedeljskem festivalu družin slišijo tako „izbrane parole“, kot so jih zgoraj navedeni podporniki „Parade ponosa“ pokazali na transparentih in izrazili v javnih govorih. Prepričan sem, da ne! Še več, menim da maske strpnosti končno padajo. Ljudje spoznavajo, kdo je v resnici nestrpen in kdo izgublja živce. Upam le, da obrazi na oni strani padajočih mask strpnosti, ne bodo prestrašili tistih, ki so letos še podprli družinski festival...

Ta slika sv. Frančiška me je v zadnjih dneh zaposlovala. Gre za tehniko akrila na platno, kjer sem ozadje izdelal z naključnim pretiskovanjem barv. Na osnovi popolnoma abstraktnega ozadja sem nato izluščil podobo sv. Frančiška. Njeni temelji so globoko v zgodovini. Cimabue (1240 – 1302) ja avtor slike sv. Frančiška, ki mi je služila kot izhodišče. Tudi v tem primeru sem hotel združiti staro in preizkušeno, z novim, sodobnim pristopom. Zdi se kot da se Frančišek skriva za nekakšnimi meglicami ali kosmi starega, ki nas silijo, da si manjkajoče dele izmislimo sami.

Cimabue ni postavil rok v pozo blagoslavljanja, meni pa se je zdela ta kretnja pomembna, še sploh, ker je med njegovimi rokami obris cerkve, ki mu je posvečena v Ljubljani. Kot da bi jo hotel varovati in blagoslavljati. V desnem zgornjem delu sem nakazal še podobo pete celine Avstralije, kjer tudi delujejo naši frančiškani. Če v sliko dolgo strmimo se nam lahko pokažejo še druge podobe, ampak o tem ob kaki drugi priliki.