Veliko negotovosti je med nami.
Ljudje kljub številnim znakom ob poti, še vedno ne vedo za pot.
Še vedno se izgubljajo, tavajo v iskanju duhovne potešitve.
Iščejo učitelje, guruje, berejo različno literaturo, se udeležujejo takih in drugačnih srečanj …
Pa so vseeno velikokrat razočarani in nepotešeni.

Zato je velik blagoslov, v svoji bližini najti nekoga na katerega se lahko zanesemo.
Najti nekoga, ki se je iz življenja nekaj naučil in ki svojo modrost deli z drugimi.
Navadno so to starejši, katerih življenjsko modrost izdaja srebrna barva las in globoke gube na obrazu.

Žal jih je naša hitro premikajoča se družba izločila na rob. Ne hodijo več v službo, telesno ne zmorejo več tekmovati z mlajšimi. Ne spoznajo se na najnovejše tehnične izume.
Zato pa so polni življenjske modrosti. O njihovih izkušnjah pričajo otrdele roke.
Ko bi take ljudi znali poiskati, jih videti med nami, jim priznati njihovo pravo veljavo, bi dobili odgovor na marsikatero vprašanje.

Kdor opazuje svojo okolico, bo znal vedno opaziti stvari, ki ga na zgornjo misel opozarjajo.
Denimo drevesno deblo.
Vsako leto, ki mine na njem pusti sled.
Na odžaganem deblu lahko vidimo brazde, letnice, ki nas opozarjajo koliko je bilo drevo staro, pa tudi kakšna leta je preživelo.
Bila so leta obilja in takrat so letnice zdrave in široke, bila so tudi leta stiske, ko se letnice držijo čisto skupaj in kažejo, da takrat skoraj ni bilo rasti.
A niti dve letnici nista enaki …
Tudi v naših življenjih je tako.
Jesenska narava nas sili k razmišljanju o minevanju.

Danes bodimo glasniki ljubezni in ponesimo svetilko dobrega v temne ulice naših mest in krajev.
Na to nas ljubeznivo opozarja današnji godovnjak, ki je stisko sočloveka opazil in nanjo odgovoril.
Mnogo legend se je spletlo okoli njegovega rezanja plašča, ki ga je nato delil z ubogim.
Prav tako z gosmi in vinom.
A zgled svetega Martina ni povezan s prekomernim uživanjem hrane in pijače, ampak ravno nasprotno z njegovim zgledom, da to kar imamo delimo s tistimi, ki nimajo.
Ne ustrašimo se torej prižgati luči ljubezni in zanesti njene svetlobe v temino stiske.

V povezavi z delom bomo navadno zasledili naslednje pojme: pravica, zahteva, izziv, uspeh, izpolnjevanje dolžnosti …
A delo je več kot samo to.
Telesno ali duhovno delo je blagoslov, ki nas krepi, razživi, drži stran od zdolgočasenosti in naveličanosti. Zato bi morali za svoje delo prositi blagoslova, zanj moliti in se zahvaljevati.
Pa bodisi, da smo še v službi ali pa v pokoju.
Delo zbuja nove moči!

Če je noč črna in se dan prebuja v sivo jutro,
če je vse okoli tebe polno rjavih odpadlih listov,
poglej okoli!
Gotovo najdeš osebo oblečeno v obleko žive barve.
Potem boš našel med rjavimi listi tudi rdeče in rumene,
morda te preseneti rdeča na ustnicah sodelavke
in oranžne hlače nekoga, ki pred teboj plačuje na blagajni.
Našel boš sliko živahnih barv, ki pleni poglede.
Ko boš ugotovil, da življenje ni sivo in dolgočasno,
ampak da je okoli veliko barv,
te morda preseneti tudi blaga modrina dneva,
potem ko je sonce s svojo svetlobo predrlo meglo …

Barve v življenju so pomembne. Odkrivajte jih!