(Našel sem star prevod, ki smo ga včasih znali na pamet in mi je prav tako lep kot nov, zato naj ne bo narobe, če objavim starega.)

Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod,
tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov edinemu gre
in človek ni vreden, da te imenuje.

Hvaljen bodi, moj Gospod, zavoljo vseh tvojih stvari,
posebno zavoljo sonca, velikega brata,
ki razveseljuje dneve za nas.
Lepo je in v velikem sijaju žari,
tebe Najvišji odseva.

Hvaljen bodi, moj gospod, zavoljo sestre lune in zvezd;
ustvaril si jih na nebu jasne, drage in lepe.

Hvaljen bodi, moj Gospod, zavoljo brata vetra in zraka,
v oblačnem in jasnem vremenu vsakega časa,
ki z njim svoja bitja ohranjaš.

Hvaljen bodi, moj Gospod, zavoljo naše sestre vode;
zelo koristna je in ponižna in dobra in čista.

Hvaljen bodi, moj Gospod, zavoljo ognja, dragega nam brata,
ki z njim razsvetljuješ nam noč,
in je lep, veder, krepak in silen.

Hvaljen bodi, moj Gospod, zavoljo naše sestre zemlje,
ki nas kakor mati hrani in vodi
in daje mnogotere sadove in pisano cvetje z zelenjem.

Hvaljen bodi, moj Gospod, zavoljo njih,
ki iz ljubezni do tebe odpuščajo
in prenašajo bolezni in nadloge;
blagor njim, ki jih prenašajo vdano,
zakaj Ti, Najvišji, jih boš kronal.

Hvaljen bodi, moj Gospod, zavoljo naše sestre telesne smrti,
ki ji nihče v življenju ne uide.
Gorje mu, kdor umrje v smrtnem grehu,
a blagor mu, kdor izpolni Tvojo sveto voljo;
ne bo ga zadela druge smrti poguba.

Hvalite in poveličujte mojega Gospoda in zahvaljujte se mu
in služite mu v veliki ponižnosti.

Sveti Frančišek Asiški (1182 – 1226)