Zdravniki ugotavljajo, da sodobni človek zelo trpi zaradi osamljenosti.
Občutek osamljenosti se lahko pojavi v vseh obdobjih življenja.
Otroci so nesrečni, če se jim starši premalo posvečajo.
Pubertetniki zelo potrebujejo razumevanje in sprejetost.
Osamljenost čutijo zakonci, ki ne živijo drug z drugim ampak drug poleg drugega.
Največkrat trpijo zaradi osamljenosti stari ljudje, ki mislijo da so nepotrebni in da zanje ni nikomur mar.

Osamljenosti se ne smemo predajati. Rajši jo premagajmo. Iščimo povezanost z ljudmi tudi tako, da jim pomagamo.
Nikjer pa ne bomo našli večje tolažbe v osamljenosti, kot v Gospodovih besedah: „Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.“ (Mt 28, 20)