Mati žalosti,
bodi ob vzglavju vseh bolnikov sveta,
tistih, ki so ob tej uri izgubili zavest in umirajo,
tistih, ki so izgubili vsako upanje na ozdravljenje,
tistih, ki od bolečin vpijejo in jokajo,
tistih, ki se ne morejo zdraviti, ker nimajo denarja,
tistih, ki bi tako silno radi hodili, pa morajo negibno ležati,
tistih, ki cele noči ne morejo zatisniti očesa,
tistih, ki so se morali odreči najlepšim načrtom za prihodnost,
tistim, ki ne verjamejo v večno življenje, ki Boga preklinjajo,
tistih, ki ne vedo, da je Kristus trpel prav tako kot oni …