Bil je mraz, sivo nebo in dež! Pozno popoldne. Ob tem se nam je pokvaril še avto. S slabo voljo smo klicali avtovleko. Prišel je mlad uslužbenec in gledal, kaj lahko stori. Končno se je ulegel na mokra tla pod avto in skušal najti napako. Ob tem si je ves čas požvižgaval in popeval. Skoraj jezno sem ga vprašal, kako lahko poje in žvižga kljub takemu delu, ob takem času?
Mladenič je za trenutek prenehal z delom in mirno odvrnil: „Če že ne morem spremeniti okoliščin, pa lahko poskusim spremeniti svoj odnos do njih. Vreme ne bo nič boljše, če bom slabe volje in vaš avto se ne bo popravil zaradi moje čemernosti. Potem pa je že boljše, da sem vsaj dobre volje!“

Ni ga človeka od katerega se ne bi mogli kaj naučiti.