Pesnik Josip Murn Aleksandrov (1879 - 1901) se je v srčni tesnobi zatekel v tišino prazne cerkve in v skrivnostnem miru se mu je srce zganilo v zaupanju na Marijino pomoč.
V tihi ubranosti je začutilo božjo prisotnost, začelo utripati kakor samotna lučka pred Marijo in se umirilo.

Plapolaj, plapolaj,
večna luč pred Marijo!
Ah, srcu je tak tesno,
plapolaj, luč, pred Marijo!
Skrivnostni mir, sveti mrak …
Čarobno se lučka utrinja …
Lahno dviga se, pada spet …
Smrtna senca izginja.