Če ne ljubiš rož in dreves,
če se ne znaš od srca nasmejati,
će te ne zanima nič novega,
če se ne upaš lotiti nobene nove stvari,
če ti je važnejša tvoja plača in udobje, kakor kaj takega, kar zahteva napor,
če se le pritožuješ in kritiziraš, če si nevoščljiv, namesto da bi občudoval,
tedaj nisi več mlad …

Če pa se vračaš iz narave pomirjen in očiščen,
z očmi, polnimi luči,
z ušesi polnimi melodij,
z razširjenim srcem, ki bi rado objelo vse,
ponosen na vesoljno bratstvo,
potem si na pravi poti, da boš večno mlad …

„Nikoli se nisem staral; preživel sem le nekaj mladosti, drugo za drugo!“ (Jean-Baptiste Henri-Dominique Lacordaire (1802 – 1861)