Če hočemo ljudem iz srca govoriti o dobroti in lepoti, kako bi to lahko storili z dolgočasnim, čemernim, sitnim obrazom?
Dober človek je veder, nasmejan, žareč.
Ob njem moramo začutiti, da resno misli, kar govori.
Biti mora tako optimističen, da zna to prenesti tudi na druge.

Da bi taki bili, pa moramo svet opazovati iz dobre strani.

Videti moramo ljubezen in razdajanje, otroško preprostost, navdušenje in zavzetost mladih, skrb in napore njihovih mater, slišati moramo nasvete in odločitve odločnih a preudarnih očetov, skromno zadovoljstvo potrpežljivih babic in dedkov.

In potem bo za nas vsak spodbuda in zaklad!