Občudujem čudovite barve zarje.
Sončni vzhod,
prvi cvet, ki ga zagledam ob poti.
Občudujem oblake, ki drvijo prek neba,
visoke vrhove, ki se dvigajo nad menoj.
Koliko podob in vtisov.
Dani so mi, da jih opazim, občutim in se jim čudim.
Lahko jih ne bi bilo.
Ali pa bi jih ne opazil v notranji slepoti.
A vidim in čutim.
Znotraj mene se nekaj zgane.
Nič nisem naredil, da bi si vse o zaslužil.
Nekdo pa je bil tako bogat v svoji ustvarjalnosti,
da je v svoji prekipevajoči dobroti vse okoli nas, spremenil v veliko galerijo.