Ali znamo zunaj v naravi, ki na videz spi, videti in slišati več od zimskega spokoja? Ali lahko z notranjim ušesom slišimo vriskanje, veselje in petje? Uho mojega srca, odpri se! Prisluhni! Saj ne moreš preslišati, zavriskaj in se raduj brez konca. Človek živiš, obstajaš, dihaš in potuješ … V srcu nosiš srečo, oznanjaj jo z očmi. Tudi tvoj trepetajoči glas naj kaže, da sreče, ki jo je polna tvoja notranjost, ne želiš skrivati. Deli jo z drugimi.