Eden od največjih grških filozofov Heraklit (535 - 475), ki pripada obdobju predsokratikov, je zapisal še danes drzno duhovito trditev, da je na tem svetu trajna samo sprememba. Bistvo sveta je po njegovi filozofiji v večnih nasprotjih. Ta si neprestano sledijo. Vročini sledi mraz, dnevu noč, zdravju bolezen, življenju smrt. „Nič ni večno, razen spremembe. Vse teče, vse se spreminja, vse gre, panta rei.“ Ko slišimo to trditev morda presenečeno zastrižemo z ušesi, kajti navidezno nasprotuje naši pameti. Rečemo si: „Ali ni dan enak dnevu? Ali ne pride vsako leto znova zima in nato pomlad? Kaj nismo v bistvu ljudje vedno enaki?“ In res! Spreminjajo se le zunanje stvari, le način, oblike in metode, obleke in navade, a človeška srca ostajajo enaka. Bistvo ostaja enako! Prevevajo nas enaka čustva, kot so naše prednike v Heraklitovem času pred 2500 leti, nemir in uravnoteženost, zloba in dobrota, sovraštvo in ljubezen. Čustva pa se lahko naučimo krotiti sami. Zato se ne razburjajmo po nepotrebnem zaradi nepomembnih stvari. Važno je le, da v srcu nosimo zaupanje in ljubezen.