Ubogo ljudstvo, brez svete maše, brez zakramentov, brez pastirjev, tečejo v lastno pogubljenje! Smrt, sodba, nebesa, pekel.

Ja, takšni so "naši". Vedno najdejo nekaj, kar jim manjka, da so nezadovoljni, razočarani, kisli krščanski...
Če bi Večne resnice danes bile pri maši, bi verjetno sliašale evangelij o dveh ljudeh, ki sta šla v tempelj. Eden je bil farizej, drugi pa cestninar.
In prvi je molil z: zahvalim te da nisem kot drugi, grešniki, brez maše, brez zakramentov, brez pastirjev...
Drugi se je trkal naprsi in govoril, Gospod usmili se mene grešnika.
Eden je šel domov opravičen, drugi pa ne.
Še dobro, da sodbo lahko prepustimo tistemu, ki vidi v srce in ne tistemu, ki samo sumniči, kdo je kdaj bil pri maši, zakramentu...

Jaz sem bila pri maši in poslušala ta evangelij, ki ga znam že na pamet, tolikokrat se ga že slišala, vendar še nikoli tako lepe razlage, tega evangelija, kot jo je podal danes naš župnik.
Razložil je,da je bil ta farizej prav za prav zelo dober in pošten mož, delal je same dobre reči in spolnjeval vse, kar je postava od njega zahtevala, samo tiste skrite notranje drže do Boga in človeka ni imel pravilno naravnane, zato se je počutil tako boljši, kot drugi ljudje in upravičen, da druge obsoja.
Me je kar malo prizadelo in ne bi mogla reči, da nisem precej farizejska !!!

Ja, ko bi Ljubljana, toliko delala, kot teče ( seveda, ne na Gospodov dan ) bi bilo pri nas vse drugače.....