60 letni oče je peljal svojega 28 letnega sina na razgovor za službo. Ima pač čas in sin je že nekaj časa brezposeln. Res lepa gesta. Ne vem ali je sin dobil službo, ampak jaz mu je gotovo ne bi dal. Sin je nedvomno nesamostojen, nesamozavesten, po možnosti mu je mama oprala perilo in pripravila malico.

Kljub temu, da je oče nedvomno hotel storiti nekaj dobrega za svojega potomca, mu je naredil malo koristi. Zanj bi bilo veliko koristneje, ko bi ga vrgel iz zastonj mama in ata hotela. Ampak to je seveda zgodba, ki se je začela že davno.

Ganljivo je videti, kaj vse bi človeški starši naredili za svoje mladiče. Začne se že navsezgodaj, ko za otroka ni nič dovolj dobro. Ko ga starša malikujeta in iz njega naredita »Naše veličanstvo«. Na vse dejavnosti, ki mu jih izbereta ga vozita z avtomobilom, ga pretirano spodbujata in skratka skrbita, da se pri vsem skupaj kar se da dobro počuti.

V šoli poskrbita, da vsi učitelji čimprej spoznajo njunega otroka, ki je zelo nadarjen. Kaj zato, če kdaj ne naredi naloge… S tem se ja ne bomo obremenjevali. In če nama kaj ni prav, naj šola opravi svoj del naloge, otrok pač mora zaključiti šolanje, saj šolo vendar plačujemo, da je temu tako…

Tudi počitnice in dopuste si starša prilagajata tako, da je otrok čimdlje na mestu, ki mu je najbolj všeč. Naprimer tam, kjer imava počitniško hišico. Tudi dopust si razporediva tako, da je »Naše veličanstvo« kar najdlje časa na morju. Tako si celo počitnice razdeliva tako, da je najprej eden z njim 14 dni svojega dopusta in nato še 14 dni drugi. Da ja omogočiva našemu najboljše. Pa kaj če se midva nimava skupnega dopusta.

In medtem ko otrok išče mesto svoje pomembnosti v vesolju lastnega popka, se zakonca drug drugemu odtujujeta. Kako bi se ne, če pa njuno pozornost najbolj zaposluje veličanstvo, ki sta si ga naprtila na rame.

Je potem kaj čudno, če se potem zgodi, da ostareli starš pripelje na razgovor za službo svojega (pre)zrelega sina, ki je čustveno in vedenjsko nedorasel? Pa kako je to čudno, saj sva ja storila vse, da bi mu omogočila najboljše pogoje za življenje in kariero?

Prej ko boste ugotovili, da je za otroka neskončno boljše, če se kdaj na trening kareteja pelje z mesečno karto, kot pa z maminim taksije, bolje mu bo in prej si bo pridobil nekaj spretnosti, ki jih bo pri iskanju službe pri 28 letih z lahkoto vnovčil! Konec koncev je njegovo življenje njegovo in ne vaše.