Dr. Marija Stanonik je avtorica naslednjih besed:

»Potem pa je prišla čudežna slovenska pomlad. Uresničilo se je moje otroško hrepenenje. Rodila se je samostojna Slovenija. Upravičeno je budila upanje, da se bo krvni obtok med osrednjim in stranskim ožiljem poživil: da se bo po naravni poti krepilo sodelovanje med matico in da iz Slovenije ne bi hodili v Avstrijo, Italijo ali na Madžarsko samo nakupovat, ampak bi se zavedali, da odhajajo med svoje. To pomeni, da bi dvigali njihovo samozavest in lastno dostojanstvo tudi s tem, da bi se ne sramovali uporabljati materinščine na tleh slovenskega etničnega ozemlja, četudi v neznanem okolju, v sosednji državi. Zakaj, kadar zvoni, ne sprašuj, komu zvoni, zvoni meni, tebi…«