Američani so s Hollywoodom in glasbo kulturno kolonizirali svet. Prodali so nam svoj način življenja, pogled na ekonomijo, človekove pravice in svoboščine… Nekako so nam bili ves čas simpatični, kot velesila, ki je Rusiji pristrigla peruti, zmagala v dveh svetovnih vojnah in prva stopila na luno.

Če se v Ameriki nekaj zgodi, ima navadno velik odmev v svetu. Orkan, ki pustoši po ZDA je budno spremljan, za razliko od tistega, ki pustoši po Aziji in je mnogokrat bolj uničujoč.

Američani so nas prepričali o svojem posebnem pomenu, vrednosti in moči. Tako na političnem in gospodarskem, kot na kulturnem področju (če lahko filmski in zabavno glasbeni prispevek štejemo sem).

Kljub vsemu se Ameriška »aura« v zadnjih letih precej sesuva. Nekoč simpatični demokrati, so danes svetovni policaji, ki v imenu demokracije vzdržujejo koncentracijska taborišča in skrivne zapore za ljudi, ki jih zakonsko ne morejo obtožiti za zločine povezane s terorizmom. Pohlep po nafti ureja število njihovih vojaških postojank po svetu, Amerika že dolgo ni več pojem demokratičnosti, kar kažejo tajni podatki njihovih diplomatskih depeš, ki so se znašli na Wikileaksu.

Zadnje odkritje Edwarda Snowdena o tem, da ameriške tajne službe nadzorujejo praktično ves splet in lahko samo v nekaj trenutkih o posamezniku izvedo skoraj vse kar je mogoče preko spleta, je zabilo zadnji žebelj v ameriško javno podobo. Oholost, nadutost in paranoja so trije pojmi, ki jih pri tem ženejo. Zato ker lahko, zato, ker je vedno nekdo grožnja, zato, da so vedno korak pred mogočimi sovražniki.

Bizarno pri vsem tem je pravzaprav dejstvo, da je imel angleški pisatelj George Orwel v romanu 1984, ko je orisal totalitarno družbo, v mislih nekdanjo Sovjetsko zvezo. Veliki brat se namreč danes pojavlja tam, kjer je bilo nekoč »leglo« demokracije. In kam je le to pripeljalo? V totalitarni nadzor spleta, kjer lahko le še čakamo, da se nekje dovolj visoko pojavi še kak dron s svojim smrtonosnim tovorom.

Ameriški veleposlanik se lahko pri nas še tako trudi, da bi nam kaj povedal, da bi nas v čem razsvetlil, nam dal kak uporaben nasvet o spravi in tem…, a kaj ko bomo vedno za vsem skupaj videli le diplomatsko depešo štabu v Washington in tam pazljivo kopičenje in analiziranje dokumentov. Niti malo ne dvomim, da se med zavedenimi datotekami ne bo znašel tudi ta zapis.

Edward Snowden je zato skupaj z Bradleyem Manningom glas zaskrbljene javnosti, ki je razkril ameriško hipokrizijo. Žal mi je le to, da nam ni dal nobenega uporabnega nasveta, kako bi lahko iz tega sistema izstopili.