Gregorju Virantu, ki je dodobra premešal karte na našem političnem parketu pred slabima dvema letoma, ko se je odločil ustanoviti novo politično stranko, grozi, da bo v stranki ostal kar sam. Če malo parafraziram velikega partizanskega krvoloka, »so najboljši padli« že davno, zdaj pa je ostala le karieristična klientela. Neslavni rekordi odstopov njegovih ministrov in direktorjev direktoratov se nadaljujejo. Od velikih besed o nekih novih standardih v politiki, ostaja le grenak priokus, kako izigravajo državo, njene zakone in institucije, razpise, tisti, ki so jih polna usta moraliziranja.

Očitno ni več kadra v Državljanski listi, na katerega bi se minister Gregor lahko zanesel. Ubogo in uborno. Kot na pisti formule ena, kjer voznike Državljanske ekipe, vztrajno nese iz ovinkov…

Pred kakim mesecem smo razmišljali, da je bil Virant najspretnejši pri pogajanjih o novi koaliciji, da je uspel svoji stranki zagotoviti nekatera ključna mesta v levi vladi, zdaj lahko razmišljamo le še o debaklu personala, ki si ga je postavil v vlado. Paradni konji so mu ušli iz vajeti in v hlevu se kaže depresivna agonija.

In kaj trenutno lahko počne vlada, če se še vedno ni kosolidirala? Če se še vedno ne ve, kdo pije in kdo bo plačal zapitek? Serija amaterjev, nekje so zapisali tretjerazrednih karieristov, je zasedla najpomembnejše položaje v državi, zdaj pa ne ve, kaj bi. Nervozno ponavljanje enih in istih citatov, brez ustreznih hitrih dejanj, ne vodi nikamor (razen v Grčijo in na Ciper).