Sredina marca je in vsak hip bo enakonočje, zima pa še kar kraljuje. Na sončnih legah je sneg sicer pobralo, a takoj ko se le malo povzpneš, te še vedno čaka sneg. Ni čudno, da zvončki letos zamujajo. Pravzaprav je vso rast zavrlo za slab mesec. Čez mesec se seveda ne bo nič poznalo, ker bo narava vse nadoknadila, a trenutno so razmere bolj februarske kot marčevske. Poleg tega se marec imenuje sušec, letos pa smo v marcu daleč, daleč od suše.

Zato je seveda na mestu tudi vprašanje ali se nam obeta vroče poletje, kot ga predvidevajo ene vrste klimatologi ali smo na pragu nove ledene dobe, kot pravijo drugi. Vse skupaj seveda kaže na to, da ne vemo kaj se bo zgodilo. Ne vemo ali smo klimatske spremembe povzročili sami ali pač pridejo vsake toliko tisoč let.

Je torej življenje krog, ki se ponavlja, kot dan, ko sonce vsako jutro vzide in mi vstanemo iz iste postelje, ali spirala, ki sicer nakazuje neko konstanto ponavljajočih dogodkov, ki pa se vendarle nekam nadaljuje? Imamo torej konstante in odklone. Vzpone in padce, poletja in zime, začetke in konce… Vsako leto znova pa se razveselimo topline, ki jo prinašajo daljši dnevi in drobnih znanilcev, ki pravijo, da je oklep snega in beline končno premagan. Potem naj bo kot je vsakemu posamezniku bolj prav, krog ali spirala, krivulja ali premica.

Če sem v tem času, ko še odzvanja Tiha nedelja, še nekoliko religiozen, lahko napišem, da to niti ni tako pomembno, saj Bog tudi zavita pota piše naravnost.