Kot sem zapisal že pred časom, si večina izvoljenih poslancev predčasnih volitev ne želi. Slabe tri leta v poslanskih klopeh, z (solidno) poslansko plačo, pač večino prepriča. Predčasne volitve so v tem primeru seveda malo verjetne.

Virantova lista, ki (kot kaže nekdanji minister Šušteršič) še najdlje cinca, se bo kmalu odločila. Po glasovih blizu vodstvu stranke je Šušteršič s slabim mnenjem o mandatarki in njenih izjavah, bolj osamljeni jezdec.

Bratuškova bo torej postala predsednica vlade in tudi obrisi ministrske ekipe se že kažejo. Ocene tega ker vemo, so nekje med »ena najboljših« in »slaba« vladnih ekip. Ni se treba slepiti, da bo ta vlada kaj bolj strokovna kot prejšnja, ker bo politična. In vedno so v tem primeru na vrhu strankarska razporejanja in tehtanja, izbor pa v rokah predsednikov strank, v tem primeru tudi »stricev iz ozadja«, ki si bodo leto po polomu Zorana Jankovića, ki kljub zmagi ni uspel sestaviti vlade, končno oddahnili. Zagovorniki nacionalnega interesa, nasprotniki objave imetnikov slabih kreditov nacionalnih bank, si lahko za nekaj časa oddahnejo.

Prvi koraki nove vladne sestave so tudi že jasni, dvig davkov. Zdaj bomo varčevali vsi. Dvig DDV-ja bo seveda najbolj prizadel tiste z najnižjimi dohodki. Ampak v luči post socialistične uravnilovke, je najlažje na šahovnici žrtvovati kmete. Kaj bo le, če bo javna blagajna, kljub temu čez nekaj mesecev prazna? Kje bo denar vzela »ena najboljših vlad« v nastajanju, ni jasno. Pravzaprav ne vem, koga trenutno sploh mika vstop na najvišje državne funkcije. Če se bo naš scenarij obrnil v smeri Grškega, je namreč usoda tistih, ki se trenutno prerivajo okoli vstopa v vlado, več kot negotova.