V dnevu, ko je vlada Janeza Janše tik pred konstruktivno nezaupnico, ko se je Gregor Virant zaradi oblasti odrekel enemu svojih najboljših mož, nekdanjemu ministru Šušteršiču, v dnevu, ko sta odstopila dva Desusova ministra in je Lukšič Bratuškovi končno dahnil da, (tudi za ceno predsedovanja Janka Vebra Državnemu zboru) se je razpletla svetniška zgodba Franca Kanglerja. Razpletla se je tako, kot sem že davno napovedal, tako kot je bilo edino mogoče… Kangler je državni svetnik in tisti, ki mu niso hoteli potrditi mandata, so kršili zakonodajo.

Ustavno sodišče je soglasno ugotovilo, da svetniki pač ne morejo storiti drugega, kot potrditi mandate, ki so bili izvoljeni na volitah. Če na volitvah ni bilo nepravilnosti, se lahko zgolj seznanijo z rezultati in jih potrdijo, ne morejo pa nekoga, ki je bil brez volitvenih nepravilnosti izvoljen nepotrditi, ker jim njegova moralna slika ne ugaja. Predstavljajte si, da bi se po državnozborskih volitvah pozicija odločila, da bo bojkotirala potrditev mandatov opozicije. Potem bi lahko kar sama vladala, saj ji nikogar drugega ne bi bilo treba sploh spustiti v parlament… Vsi pa vemo, kam vodi taka »ljudska« volja in kje je končna postaja ladje, ki pelje na Goli otok.

Iz navedenega je zaskrbljujoče predvsem to, kako nekateri javno kršijo zakone, kako si tolmačijo demokracijo in ljudsko voljo. Karkoli si o Kanglerju že mislijo, izvoljen je bil na demokratičnih volitvah in volivci, ki so ga volili so bili na nek način izigrani, ker njihova volja ni bila upoštevana. To pa je v demokratičnih družbah nekaj nepojmljivega. Kdo je torej zdaj gotof? Kaj bodo zdaj storili mariborski vstajniki? Bodo še naprej menjali Kanglerja, ali bodo zamenjali tudi ljudstvo, ki ga je izvolilo?

Sicer pa si lahko mislimo, da se bodo vstaje počasi polegle, kajti osovraženi Janša bo vsak hip zamenjan, Janković je »bianco« odstopil. Problemov torej skoraj več ni, zavel bo nek »nov veter« in zdaj se nam bosta končno začela cediti mleko in med.