Maske počasi padajo. Jasno postaja, kdo je, v začetku spontane proteste nezadovoljnih ljudi s splošnim stanjem v družbi, izkoristil za uveljavljanje svojih političnih ciljev. Po 20 letih samostojnosti se nam vračajo demoni iz preteklosti. Preoblekli so uniforme tajne politične policije in jih zamenjali s slavnostnimi fraki z metuljčki. Zdaj z govornic glasno kričijo o časih, ko so statirali permanentnemu kršenju človekovih pravic in jih, kako sprevrženo, kujejo v zvezde. Voz zgodovine jih je že davno povozil, a se ne dajo.

Javni mitingi jim ustrezajo. Tam vedno govori eden, zato ni možnosti dvogovora. Če bi namreč ta možnost obstajala, bi lahko kdo zastavil kakšno neprijetno vprašanje. Recimo tisto, ali si res želimo Golega otoka, Hude jame in sodnega brezpravja? Si res večina želi rdeče zvezde?

Pred nekaj več kot 20. leti smo se temu zavestno odpovedali. V srcih je bila le želja po svobodi in življenju na svojem. Krokarji, ki danes kričijo o tem, da se pravzaprav niso uprli okrvavljeni zvezdi, ampak »…poniglavim posameznikom pod njo, ki so poskušali ovirati in z uporabo vojaške sile preprečiti nastanek in razvoj nove slovenske države…«, so podobni Izraelcem v puščavi, ki se jim kolca po egiptovskih loncih mesa. Tam so bili sicer sužnji, prepuščeni na milost ali nemilost biričev, vendar pa so bili »siti«. Celo tega si ne dajo dopovedati, da so danes nekajkrat bolje stoječi kot takrat, kajti zaslepljena glava ne vidi niti preverljivih dejstev.

Še celo stare resnice (»Narod, ki ne spoštuje svoje preteklosti, nima svoje prihodnosti«) hočejo zlorabiti. Zakaj narod lahko spoštuje le tiste resnice, ki so plemenite, državotvorne… in temeljijo na vrednotah. Preteklost, ki temelji na zločinu, pa je kvečjemu obsodbe vredna. Obsodbe in refleksije, da se ne ponovi. Zato je seveda ne smemo pozabiti.

Situacija je pravzaprav podobna. Peščica ljudi je izkoristila iskreno željo po svobodi za politični in razredni prevrat z nepojmljivim nasiljem. Vsa sredstva so bila dovoljena. V znamenju rdeče zvezde. Tudi danes letijo granitne kocke pod istim patronatom. Kaj bi nam torej združenje Sever rado povedalo, z obujanjem rdeče zvezde, drugih totalitarnih simbolov in sovražnih parol?