Kar nekako me ne premaknejo politične zadeve, interpelacije, pisma predesednikov strank, demonstracije, konec sveta... Vse je prah v luči tistega, ki prihaja.

 

Čas je, da vstanemo

 

Advent je, Gospod prihaja.

Daleč sega naše pričakovanje,

daleč v davnino,

ko je padla zavesa in sta ostala sama,

naga in prestrašena.

Takrat je On sam stopil v našo zgodovino.

Obljuba je bila skrivnostna in krhka

kakor otroška skrivnost, ko je rekel Kači:

»Žena ti bo glavo strla…«

Bila je zgodovina zaveze in obljub,

bili so patriarhi, Abraham, naš oče v veri,

bili so preroki in pravični,

da ni ugasnila Beseda,

dokler se ni naselila med nami

Živa beseda, Emanuel_Bog z nami,

Jezus iz Nazareta.

 

Advent je,

čas da se prebudimo in vstanemo:

kakor človek, ki se prebudi

v zarjo novega dne,

kakor sel, ki mu veselo sporočilo daje peruti,

kakor izgubljeni sin,

ki na dnu svojega obupa odkrije

klic očetove ljubezni.

 

Noč se je premaknila

in dan se je približal.

Čas je, da odvržemo dela teme

in odpremo srce Luči,

ki prihaja z višave:

Marana tha – pridi, Gospod Jezus!

 

Rafko Vodeb, (iz zbirke In vse bo luč, Ljubljana 1994)