Od 16. oktobra naprej se je »štajerska metropola« spremenila iz Evropske prestolnice kulture v »mesto upora in državljanske neposlušnosti«. Krivi so radarji, ki jih je mestna oblast postavila, da merijo prestopke hitrosti in jih tudi kaznujejo.

Kaj bi lahko bilo v Mariboru hujšega od tega, da se spoštujejo cestne omejitve? Gre samo za polnjenje prazne mestne blagajne, ki ji ni mar za državljane, sem prebral. Prebral sem tudi, da ima Maribor nesorazmerno veliko radarjev v primerjavi s kakim nemškim mestom, zato so vrli protestniki zažgali že devet naprav.

Najprej so sledile spravljive izjave mestnih oblasti, da bodo prekrškarje sprva samo opomnili, pa ni zaleglo. Župan Kangler je »gotof«! Ljudska ihta se tukaj še ne neha, saj so se odvili celo protesti in demonstracije.

Pa zakaj ljudje božji? Ali ne gre zgolj in samo za spoštovanje cestnoprometnih pravil? A v Ljubljani moramo pa voziti 30 v spalnih naseljih, če ne nas oglobijo Jankovičevi Roomsterji? Zakaj je spoštovanje pravil na štajerskem bolj ohlapno kot drugod?

Mestne oblasti v Mariboru bi se postavitve radarjev res morale lotiti bolj načrtno. Z enomesečnim prehodnim rokom in jasnim opozorilom, kaj lahko prekrškarje doleti. Potem pa je stvar zaključena. Vozniki se moramo držati nekih pravil in če so slaba pravila, jih morajo pač popraviti strokovnjaki ne pa ljudska jeza.

Pa še nekaj! Tudi če bi bili vsi proti radarjem, bi bilo zdajšnje vandalsko delovanje posameznikov še vedno napačno. Večina namreč nima monopola nad tem kar je prav. Žal.