Vsakič znova, ko se odpravim v trgovino po kakšno leseno desko (za sliko seveda) sem presenečen, ker ne morem dobiti domače, slovenske. V velikih trgovskih centrih me vedno pričakajo ravne, lepo zapakirane in presušene, tudi cenovno ugodne, tuje »dilce«. Pa se zamislim ali ni Slovenija, poleg Norveške, najbolj gozdnata država v Evropi? Kako to, da ne morem kupiti navadne lepo osušene in zapakirane deske iz domačega gozda? Pa saj videvam polne tovornjake hlodov, ki jih vlečejo iz gozdov?

Malo sem se pozanimal in ugotovil, da večino lesa izvozimo. Na sever v Avstrijo in Nemčijo. Ja bravo, bi vzkliknil kdo. Naš les gre za med. Res smo uspešni, saj prodajamo v tujino. Zakaj pa potem na vlakih, ki vozijo iz smeri Avstrije videvam polne palete razrezanega lesa? Zakaj izvažamo mleko v Italijo, potem pa od tam kupujemo jogurte in mlečne izdelke? Bistveno dražje seveda?

Je že tako, da smo glede tega prav zaostali. Prodajamo (poceni) surovine in kupujmo (drage) končne izdelke. Ali res nimamo znanja, da bi sami razrezali in osušili tiste hlode in jih potem (dražje) prodali? Je že kdo izračunal koliko stane eno drevo, če ga prodamo kot hlod in koliko stane isti hlod, če iz njega naredimo uporaben izdelek? Zakaj nimamo več vrhunskih lesnih podjetij, ki bi visoko kakovostne izdelke iz domačega lesa, prodajali (drago) v tujino? To bi bil presežek.

Pravkar berem, da smo imeli Slovenci letos, kljub suši, izjemno letino pšenice. Bilo jo je za okoli 150 tisoč ton, kar je skoraj toliko, kot jo sami potrebujemo. Spet bi lahko kdo rekel, da je to odlično, saj smo skorajda zadostili svojim potrebam. Pa jim nismo! Ker kmetje za pšenico niso mogli iztržiti tržne cene, so večino pridelka prodali v Italijo in Avstrijo, nekaj celo v Indijo.

Ni treba biti ravno jasnovidec, da ugotoviš sosledje dogodkov. Ko bo mlinarjem zmanjkalo moke, jo bodo morali kupiti v tujini. Morda se bodo odločili in bodo kupili kar (dražjo) moko, morda celo iz tistega zrnja, ki so ga v tujino prodali naši kmetje. Če prištejemo še rekordne, kar eno tretjino višje trgovske marže kot so v Evropi, potem je na dlani, da se bo kruh prihodnje leto (spet) podražil.

Pa kje imamo pamet?