Demografska luknja
Ko sem sestavljal koledar današnjih prireditev mi je pod roke prišlo tudi povabilo Svetovnega slovenskega kongresa, kjer bo danes ob 18. uri nastopil strokovni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja Janez Stergar. Njegovo predavanje nosi naslov: Ali bo za Slovence spet veljalo »Samo milijon nas je …«?
Kaj naj bi to pomenilo? Ob povabilu so zapisali tudi nekaj izhodišč predavanja in ob teh sem se pošteno zamislil...
„Slovenska javnost se pogosto zgraža zaradi raznarodovalnih pritiskov in upadanja rabe slovenskega jezika in narodne zavesti pri rojakih v sosednjih državah ter v izseljeništvu. A sedaj v nobeni državi delež in število tistih, ki se izjavljajo za Slovence po narodnosti, ne upada tako močno kot prav v matični državi slovenskega naroda. V Sloveniji delež narodnostno opredeljenih Slovencev pada že vse od konca druge svetovne vojne, in sicer od 97.00 % leta 1948 prek 90,77 % leta 1981 na samo še 83,06% leta 2002. V obdobju samostojne slovenske države pa je med popisoma leta 1991 in 2002 naglo upadlo tudi absolutno število Slovencev in sicer od 1.689.657 na 1.631.363 ali za 58.294 duš, v povprečju torej vsak dan za 14.5. Se sploh kdo zaradi tega vznemirja? Ali je treba in je mogoče karkoli zoper to usihanje storiti?“
Ti podatki so me pretresli. V Sloveniji trenutno živi več kot dva milijona prebivalcev in številka narašča. Slovencev pa je vsako leto 5300 manj..., toliko več nas namreč umre, glede na število rojstev. Trenutno je slovenski jezik še skupna povezovalna enota, ki pa je v določenih gospodarskih družbah s tujimi lastniki, že izrinjen.
Če se naša oblast nad temi podatki ne bo zamislila in nekaj ukrenila se nam ne piše nič dobrega. Ali lahko od nekoga, ki se je k nam priselil in doma govori v svojem maternem jeziku pričakujemo, da bo za slovensko kulturo in ohranjanje slovenske identitete naredil toliko, da se bo ohranila? Močno dvomim.
In zdaj smo že pri varčevanju in nesrečnih ukrepih, ki bodo najbolj prizadeli prav družine z več člani. Tiste družine torej, ki bi lahko zgoraj opisani trend obrnile navzgor. Kdo bo ekonomistom in uradnikom razložil, da je vsak otrok, ki se ne rodi, žebelj v krsti slovenskega naroda?
5 komentarjev
Komentar from: bogdana [Obiskovalec]
Komentar from: ana kos [Obiskovalec]
Uf. To pa ni hec. Zanimiv izraz: “… je vsak otrok, ki se ne rodi, žebelj v krsti slovenskega ” …
Ampak – kako naj v naši državi zraste več veselja do življenja sploh? Ne gre samo in ravno za revščino.
Če prebivalstvo narašča, a ne slovensko, kaj potem to pomeni? Večje družine Neslovencev kot Slovencev ali pa priseljevanje Neslovencev v Slovenijo?
Komentar from: jozeb [Član]
Ne gre samo za revščino, gre še za vse kaj drugega, vendar pa kaj lahko država stori, da bi se trend obrnil? Ji je to sploh pomembno? Če ni nobenih spodbud, ampak samo polena pod nogami (in tukaj misilim na aktualno vlado), ji lahko pripišemo kaj drugega kot mačehovstvo in slepoto pogleda na daleč...
Komentar from: ana kos [Obiskovalec]
Ampak zakaj bi pa potem naraščalo neslovensko prebivalstvo? Je njim lažje?
Komentar from: jozeb [Član]
V mislih sem imel predvsem priseljevanje (Italijani na Krasu, Angleži v Prekmurju, kader multinacionalk, Kitajci, tuji delavci...).
Form is loading...
Ja, žalostna resnica! Moj oče je že pred mnogimi leti opozarjal na ta dejstva in zato so naše družine( razen moje zaradi naravnih danosti) številčnejše od povprečja.
Žal pa tudi vzgoja ni naravnana k poudarjanju slovenstva. Jaz sem ponosna, da sem Slovenka, mladim pa se to ne zdi tako pomembno. Zgledovali bi se lahko pri naših izseljencih, ki gojijo ljubezen do domovine, nam pa je vse samoumevno, menimo, da nam to tako in tako pripada in da ni treba za to ničesar storiti, kaj šele žrtvovati! Kdaj se bomo zavedli resnice?