Tokrat smo se podali na Vremščico nad Senožečami. Omenjeni hribec je eden prvih tisočakov od morja proti celini, gledano v smeri zahodno od Nanosa. Glede na to, da je na Veliko noč vreme več kot nagajalo, je bil velikonočni ponedeljek res lep. Modrina neba in pa sveže pobeljeni vršaci so kazali še zimsko sliko. Prav tako je malo vlekla burja in ker je termometer kazal le 5 stopinj, zima res ni bila daleč. Zanimivo je, da je rastje na Vremščici še počiva. Trava je še siva, popki na drevesih so še zaprti, podlesek se je veselo nastavljal aparatu in tudi svišč smo našli ob poti. Narava se sicer prebuja, a je imamo več zelenega trenutno v Ljubljani kot tu na Primorskem.

Vremščica je sicer tudi v Slovenski planinski transverzali, hrib je zelo slikovit, pot nenaporna, zato traso lahko priporočimo tudi družinam z majhnimi otroki.

Pogled proti (dopoldan še) zasneženemu Nanosu.

Če piha burja se na Vremščico raje ne odpravite...

Iz zemlje se počasi prebuja prvo cvetje (svišč).

Ob lepem dnevu se vidi vse tja do morja.