»Ljubljana bi se lahko zadolžila še za 40 milijonov, saj zakon to dopušča (trenutni dolg 134 miljonov €).«

V časih, ko se soočamo z neverjetno ekonomsko krizo, ko se na vseh področjih zateguje pas, v časih, ko so nas dobesedno soočili s tem, da se bodo dohodki zaposlenih znižali za 10 do 15 %, v časih ko imamo negativno gospodarsko rast in na državni ravni računajo, kje bi lahko kaj prihranili, nam Zoran Janković nonšalantno napoveduje, da se Ljubljana lahko še zadolži, saj ji tako dovoljuje zakon. Torej lahko je zadolžena ne samo do vratu, ampak do plafona.

Podoba uspešnega menedžerja, ki (mestno) politiko vodi na način podjetja, se je razblinila. Pri tem ne gre za ustvarjanje dobička, kot bi v podjetju moralo iti, ampak za življenje na »kredo«, na kredit, na up. Celo družinski proračun se da voditi na tak način, dokler ti ne zablokirajo kreditnih kartic in kaj lahko se zgodi, da končamo z zarubljenim premoženjem, kot socialni problemi.

Mesto na tak način sicer ne more končati, vendar pa na primeru Maribora, ki ne zmore plačevati niti za kulturne projekte v okviru EPK, lahko vidimo, kam pes taco moli. Lahko se vprašamo, ali želimo meščani plačevati za Jankovićevo zadolževanje.

Pravzaprav sem bil prepričan, da bo Janković mestne volitve dobil brez težav. Nekih »težkih« protikandidatov nima, vendar pa bi znala njegova napoved nadaljnjih obiskov bank, kjer se bo pogajal za nova kreditna sredstva, bazo njegovih volivcev vendarle nekoliko oklestiti. Janković namreč ni zadolžil samo zdaj živečih Ljubljančanov, ampak tudi njihove otroke in vnuke. Včasih je veljalo za največjo nesrečo, če si bil v dolgovih, danes je to poslovna uspešnost. Le mislimo si lahko, kako bi Janković vodil državo, če bi uspel sestaviti vlado…

Morda pa gre tukaj še za en aspekt, ki se ponuja, da o njem razmišljamo. Desna vlada klesti državni aparat na vseh koncih. Predstavljamo si, da bo brez dela ostalo kar nekaj Jankoviću naklonjenih uradnikov, ki so mislili, da so nezamenljivi in da je njihova služba nepogrešljiva za delovanje države. Tem je treba zdaj pripraviti varno zavetišče. Teh 40 milijonov bi lahko za nekaj časa potešilo apetite ranjenih kadrov, ki so padli iz državnih nederij. Ni težav, saj bodo vse ljudje plačali. Mi bomo plačali! Pa to res hočemo?