Tone Pavček je svojo zadnjo pesniško zbirko, ki je posthumno izšla 8. februarja, poimenoval Angeli. V njih ni spregovoril o nadnaravnih bitjih, ampak o največji dragocenosti – življenju. Angeli so, tako kot ljudje, zelo raznoliki, a skoraj vedno pripravljeni storiti kaj dobrega.

Ena izmed najbolj priljubljenih otroških molitev je Sveti angel. Statistike pa kažejo, da pri nas, kljub tej priljubljenosti, v angele, kot jih pozna krščansko izročilo, verjame zelo malo ljudi. In to navkljub temu, da Sveto pismo govori o njih na okoli dvesto mestih…

Drugje npr. v Ameriki so raziskave pokazale, da v angele verjame več ljudi, kar lahko pripišemo predvsem domišljiji, ki jo sprošča filmska industrija (City of Angels). Ampak resnici na ljubo, je potrebno povedati, da so v tem in podobnih filmih, angeli popolnoma napačno predstavljeni. Ni čudno, če kritičen človek, ki ima veliko znanja na svojem poklicnem področju, na verskem pa zelo malo, enostavno ne more verjeti v takšne angele. Take naivne predstave o obstoju nevidnega sveta, namreč ne morejo vzdržati kritične presoje.

V veroizpovedi molimo, da verujemo v Boga »…Stvarnika vidnih in nevidnih stvari…« S tem najkrajše povemo, v kaj krščanstvo veruje na osnovi razodetja iz Svetega pisma in 2000-letne tradicije Cerkve. Sveto pismo govori o angelih kot (od)poslancih. Beseda angel, pomeni božji poslanec. Že sv. Avguštin je ugotovil, da angeli nimajo imena glede na to kaj so, ampak glede na to, kaj delajo. Kristjani verujemo, da je Bog še pred vidnim ustvaril nevidno stvarstvo. Tja sodijo tudi duhovna bitja. Na koncu je ustvaril človeka, ki je na nek način povezava med vidnim in nevidnim svetom, med materialnim in duhovnim, ker je telesno-duhovno bitje.

Angeli so torej za duhovna bitja. Imajo svojo osebnost, individualnost, kar pomeni, da tudi dva nista enaka, imajo svojo voljo, spoznanje, razum, sposobna so ljubezni in komunikacije. Vse to je namreč potrebno, če hočejo opravljati naloge za katere jih je Bog ustvaril - komunikacijo med njim in ostalim stvarstvom. In kako vemo, da vse to imajo? Preprosto: samo osebna bitja namreč lahko stopajo v stik z drugim osebnim bitjem, torej človekom!

Ker angeli sodijo v stvarstvo nevidnih stvari, čistih duhov, se že pojavi težava: kako naj si ga mi, ki nimamo nobene izkušnje čistega duha, predstavljamo? Brez predstav namreč ne moremo razmišljati. Vse predstave angelov, ki jih poznamo, bodisi s slik, kipov, umetniških upodobitev, kjer najdemo mlade ljudi, brez opredelitve spola, največkrat s perutnicami, so samo plod človeške domišljije. Taka predstava je bila pač najbližja našemu videnju. Vendar pa ni toliko pomembno, kako si angele predstavljamo, kako jih narišemo ali tudi kako jih doživimo. Bolj pomembno je kaj je za temi predstavami? Kaj smo v njih doživeli? Kaj nam je bilo ob tem sporočeno? K čemu nas je vse to nagnilo? Če nas je nagnilo k boljšemu, bolj plemenitemu, odprtemu in vernemu življenju, potem lahko rečemo, da je bilo posredovanje angelov avtentično.

Angel je bitje, ki živi v povsem drugačnih dimenzijah življenja, kot mi. Npr. za angela ne veljata zakonitosti časa in prostora. Ljudje si težko predstavljamo, kako je lahko nekdo v istem trenutku povsod, in da tam ni ne preteklosti, ne prihodnosti, ne sedanjosti, ampak je večnost. Zato angel lahko deluje hkrati povsod.

Kako je z materialnimi dokazih o obstoju angelov? Ko se je Mariji prikazal nadangel Gabrijel, je moral uporabiti nekaj iz našega snovnega sveta, da ga je Marija lahko videla. Nadangel Gabrijel pač nima obraza, nima postave, ki bi jo lahko pokazal. Lahko pa se je z božjo pomočjo, poslužil materjalizacije. To se pravi, da se je v vidni obliki materializiralo nekaj, česar prej ni bilo. Težko je reči, kaj je Marija v resnici videla. Ali je imela videnje samo v mislih ali se je nadangel prikazal tudi vidno? Vendar pa je to pravzaprav vseeno. Važen je učinek, ki ga je Bog hotel. Pomembno je, da je Gabrijel prenesel božje sporočilo in da se je »Beseda učlovečila«...

V neposredni bližini samostana sv. Pija, San Giovanni Rotondo, je gora Monte San Angelo, kjer je po izročilu, v skali odtis noge nadangela Mihaela. Ker se je na tej gori zgodilo že mnogo izjemnih primerov ozdravljenj in spreobrnjenj, ne moremo samo zamahniti z roko in primer pripisati praznoverju, kajti: »...po njih sadovih jih boste spoznali...«. In če naj bi se tu res prikazal angel, si lahko tudi ta primer razložimo z materializacijo, ki se je je božji poslanec lahko poslužil...

Ker niso vsa poslanstva, naloge za katere Bog uporablja angele, enako pomembna lahko sklepamo, da obstaja tudi delitev teh bitij. Zlasti sholastična teologija v srednjem veku, nas prepričuje v to. Ne gre toliko za število in preštevanje, ampak bolj za razvrstitev glede na njihovo poslanstvo.

Zato govorimo naprimer o nadangelih. To so tisti angeli, za katere iz razodetja vemo, da so imeli izredno pomembno poslanstvo, kot je naprimer oznanjenje, ali »vodstvo v boju prot zlu«.

Potem omenimo tudi angele varuhe. Za idejo angela varuha stoji utemeljeno biblično in teološko razmišljanje, da Bog človeka ne pusti samega v nobenem primeru. Za vsakega človeka ima posebnega poslanca, ki mu ga pošilja takrat, ko je potrebno. Na kakšen način se to pokaže, pa obstaja na tisoče razlag.

Ker angele pojmujemo kot bitja, ki imajo svojo svobodo in voljo, se pojavlja še vprašanje tistih, ki so se Bogu »uprli«. V tem primeru govorimo že o tretji vrsti, to je padlih angelih. Po razodetju namreč Cerkev veruje, da se je nekaj teh duhovnih bitij Bogu uprlo in zaradi tega ali onega vzroka niso več hoteli služiti božjemu načrtu odrešenja. Prvi med padlimi angeli je veliko zlo, satan, Lucifer. Hudi duh je dejansko padli angel, nosilec zla, ki ljudi med seboj spre, prinaša sovraštvo, jezo.

Angeli niso središče krščanskega oznanila, vendar pa poznamo vedo o angelih ali angelologijo. Bila so obdobja, naprimer pred nekaj desetletji, ko angelologije skoraj na nobeni teološki fakulteti niso predavali. Danes se zopet vrača, predvsem zaradi vse pogostejših pojavov znotraj »new age« dobe, kjer se pojavlja ogromno nenavadnih pojavov in bitij, ki jih je potrebno raziskovati in opredeljevati tudi s teološkega vidika.

Angeli niso le folkloristika, mitološkost, vpliv ljudskih predstav, da je Jahve obdan s številnimi služabniki, ampak lahko rečemo, da so angeli duhovna bitja, ki širijo klic Boga do človeka.

Sporočilo krščanske vere v angele je, da je Bog človeku vedno naklonjen in da uporabi vse sposobnosti in možnosti svojega stvarstva, da bi človeku stal ob strani, pri tem pa uporablja tudi predstave, ki jih imamo ljudje.