Prazniki so za nami. Bilo je vsega po malem: dela, zabave, izletov, domačih nalog, ognjemetov, hrane, branja, časa za družino, obiskov, praznovanja rojstnega dne… Ko se človek potem usede in zamisli uvidi, da je življenje res polno in da se je včasih potrebno le ustaviti in košček časa preživeti v tišini in miru. Urico ali dve blaženega miru smo si utrgali na sveti Ani, ki kraljuje nad barjem. Vreme ni bilo bogvekaj, vendar so oblaki tvorili gosto kopreno in s tem oblikovali zanimive oblike. Na vrhu je nekoliko pihali, kar pa otrok ni kaj dosti motilo. Brezskrbno so se lovili in videlo se je, da so polni energije. Prihaja nov dan, nov začetek v šoli in službi.

Ljubka cerkvica sv. Ane nad Podpečjo se vidi od daleč, z nje pa pogled prav tako daleč seže.

Na nasprotnem hribu je stara cerkev sv. Jožefa.

Pogled čez barje proti Vrhniki s težkimi oblaki, ki so obljubljali spremembo vremena.