Priznati moram, da mi vloga Gregorja Viranta ni čisto jasna. Po eni strani ga obtožujejo izdajstva desne opcije, po drugi strani se ni uklonil Jankoviću. Tudi po volitvah se ni jasno opredelil glede opredelitve, Jankovića je na hitro matiral z hitro koalicijo ob volitvah predsednika parlamenta, vendar pa ni nadaljeval s povezovanjem na desni...
Dokaj jasno je le, da njegova lista, ki je bila narejena za te volitve, nima cilja sedeti v opoziciji. Gregor gre torej v vlado. In zdaj so že uskladili pobudo za vlado narodne enotnosti... Kot priznavajo celo sami nimajo veliko upanja, da bi se tako vlado lahko dobili. Zakaj torej sploh pobuda v tej smeri? Brez glavnih dveh igralcev na našem političnem parketu trenutno ni mogoče sestaviti ničesar in zelo dvomim, da bi kdo od njiju pristal na tako vlado.
Jankovića je boter Kučan poslal v volilno kampanjo zato, da bo mandatar in ne da bi igral drugo violino. To gotovo ne more biti niti v interesu Janše, saj so še vedno mogoči dogovori partnerjev, ki so podprli izvolitev predsednika parlamenta. Vlada narodne enotnosti je po drugi strani ves čas talec struj in skupin, ki so jo podprle in težko si je zamisliti, da bi taka vlada lahko dokončala svoj mandat. Janša bi na kaj takega lahko pristal samo, če bi izrecno hotel le, da Janković ne postane mandatar.
Zato ocenjujem Virantov manever zgolj kot taktično potezo, ki naj prilije nekaj olja na sicer zaradi praznikov nekoliko zastalo politično dogajanje pri nas in utrdi Virantovo vlogo v pogajanjih.