10. avgust je zaključil dve zgodbi. Že zjutraj so bagerji sklenili predolgo trajajočo sago o ljubljanskem Kolizeju, popoldne pa je odstopila notranja ministrica Katarina Kresal. Imata ti dve zgodbi kaj skupnega?
Kolizej je bil spomeniško zavarovan objekt s častitljivo starostjo, ki so ga odkupili zato, ker so v Ljubljani potrebovali gradbeno parcelo. Spomenik so nato prepustili neslavnemu propadu in ko se je zgodba zaključila imamo občutek, da sta nad vsemi besedami in pobudami o zaščiti in pomenu Kolizeja, zmagala vplivni posameznik in njegov denar.
Katarina Kresal se s častitljivimi leti ne (še) more ponašati je pa predsednica nekdaj najmočnejše parlamentarne stranke, notranja ministrica in celo za Slovenka leta. Njen življenjski slog in vrsta afer, ki so se ob njenem imenu pojavljale so njeno zunanjo podobo dodobra umazale, celo tako, da so jo nekateri poimenovali „gospa polomija“. In zdaj smo že bližje primerjavi med prosulo ljubljansko stavbo, kjer so se v zadnjih letih zbirali klošarji in narkomani ter zdaj že nekdanjo notranjo ministrico.
Kakorkoli že, tako za Kolizejem kot za Kresalovo bo ostala podrtija. Ljubljana bo ostala brez spomenika, Slovenija pa najverjetneje brez vlade.