Ogledali smo si film Troja, oni holywoodski z Bradom Pittom v naslovni vlogi. Bolj kot spektakel sam, me je po filmu pritegnilo razmišljanje o »šibki točki«, Ahilovi peti, ki je usodna slabost nekoga ali nečesa, navadno močnega in nepremagljivega in lahko povzroči njegov propad. Ahil s svojo nesrečno peto, ki je ni oblila voda reke, ker ga je mati držala zanjo, je simbol za usodnost, dokončnost in propad. Slavni grški bojevnik ni imel možnosti za »popravni izpit«.
Vsak od nas ima kakšno Ahilovo peto, kjer je ranljiv in šibek. Vsak se lahko na kakšnem življenjskem ovinku zlomi in pade. A veličina se pokaže takrat, ko vstane, takrat ko kljubuje in svojo šibkost premaga. Usodnosti in dokončnosti je v življenju izven bajk sicer malo, a se zgodijo in lahko se sprašujemo ZAKAJ, kot ob primeru neuravnovešenega norveškega strelca. Ta je streljal ravno v Ahilovo peto zahodnega sveta, v mlade. In to je mesto, kjer smo mehki, kjer boli, pa najsi bomo starši ali ne.
Svet po 22. juliju ni več isti, se je zapisalo nekemu komentatorju, podobno kot se je pred leti spremenil po 11. septembru. Le odgovor na omenjena zavržena dogodka bo (menda) drugačen. Kaj bi morali storiti za spoznanje, da se sveta ne da »reševati« z nasiljem?