V Steklenem atriju ljubljanskega Magistrata so odprli razstavo ilustracij Damijana Stepančiča iz knjige Zgodba o sidru, ki je pred nekaj meseci izšla pri Mladinski knjigi. Gre za izjemno razstavo in izjemno slikanico, saj je zanjo Damijan prejel tudi nagrado Hinka Smrekarja.

Zgodba o sidru je v celoti avtorska, njena največja posebnost pa je, da nima besedila. Zato so Damijanu in založbi povzročili nekaj težav tudi v NUK-u, kjer delijo CIP katalogizacijo za vsako knjigo, ki izzide. Problem knjige (po suhoparni interpretaciji) je, da če nima besedila, ne more biti knjiga. Zato so na začetek simbolno pripeli misel Alana Edgarja Poea o sanjah in tako je slikanica lahko izšla (kot knjiga). Kaj bi bila sicer, nimam pojma…
Ker knjiga nima besedila, ima pa zelo sugestivne ilustracije, mora zgodbo pripovedovati otrok oz gledalec sam. Zanimivo bi bilo primerjati, koliko različic zgodbe, bi bilo mogoče zapisati.
In zakaj, zgodba o sidru? Zato, ker se je pred leti Damijan s sinom sprehajal po Ljubljani in v Parku Zvezda sta naletela na velikansko sidro. Tako se je rodila domišljijska zgodba o ladji, ki pluje po nebu in išče zmaje. Zmajev pa je v Ljubljani res veliko…

Če je že razstava tako dobra, bi bilo prav, da bi bilo tudi na odprtju veliko ljudi. Pa temu žal ni bilo tako. Vsekakor vabim ljubitelje dobre ilustracije, da razstave ne zamudijo v dneh, ko je še na ogled, vabim pa jih tudi, da prelistajo to, vsekakor posebno, knjigo.

Na levi urednik Mladinske knjige za otroško in mladinsko literaturo Andrej Ilc, ob njem Lucija in Damijan Stepančič. Ob desni strani pa likovni urednik pri Mladinski knjigi Pavle Učakar.