Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Ob tej priložnosti se kristjani spominjamo Kristusovega vstajenja, s katerim je odrešil svet. Velika noč je v primerjavi z Božičem, ki je določen po sončnem koledarju, določena po luninem; je prvo vedno na nedeljo po prvi pomladanski polni luni.
Velika noč se navezuje na judovski praznik 'pasho', ki je spomin na rešitev Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Velikonočni krog sega od pepelnične srede in nato 40 dni posta (če smo natančni, gre pravzaprav za 46 dni, vendar pa nedelje ne štejejo za post) vse do Velike noči, sledi pa 40 dnevni velikonočni čas do Binkošti.
Uvod v velikonočno praznovanje je Veliki teden, ki se je začel s Cvetno nedeljo, ko smo v cerkvah blagoslovili butarice in oljčne vejice; v spomin na Kristusov prihod v Jeruzalem, ko so mu na pot potresalili palmove in oljčne veje. Na veliki četrtek, ko utihnejo cerkveni zvonovi, je bila Kristusova zadnja večerja, v petek je bil Kristus križan, ob 15. uri popoldne je umrl in bil še isti večer pokopan, v noči s sobote na nedeljo oz. ob prvem jutranjem svitu pa je vstal od mrtvih. Veliki petek, dan žalosti, je edini dan v letu, ko v cerkvah ni maše, so pa obredi, ki spominjajo na Jezusovo trpljenje in smrt.
Na Veliko soboto se verni spominjamo mrtvega Jezusa. V cerkvah uredimo božji grob, kamor hodijo ljudje čez dan molit, ter blagoslovimo ogenj in krstno vodo. Velika sobota je tudi dan, ko verniki prinesejo v cerkev blagoslovit velikonočne jedi - žegen: prekajeno meso, potico, pirhe, hren; blagoslovljeno hrano bomo zaužili na velikonočno jutro. V soboto zvečer se začne velikonočna vigilija (bedenje), posebni obredi, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih; najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov (odraslih, ki so sprejeli katoliško vero), s slovesno mašo.
Velika nedelja je dan praznične zbranosti s slovesno vstajenjsko procesijo, sveto mašo in velikonočnim družinskim zajtrkom, sledi pa Veliki ponedeljek - dan sprostitve z obiski, obdarovanji, izleti in zabavo, med drugim so znane igre s pirhi. Velikemu tednu sledi Beli teden, ko so nekoč na novo krščeni v cerkev prihajali v belih oblačilih in jih odložili v nedeljo, na Belo nedeljo, s katero se velikonočno praznovanje tudi konča.