Tako je Gregor Čušin naslovil svoje najnovejše gledališko delo, ki bi ga sam podnaslovil še z besedami: »Povratek k normalnosti!« Včeraj smo si ga lahko na prvi predpremieri ogledali v Kosezah. Kar 204 obiskovalce smo našteli in to pove nekaj tudi o tem, kaj ljudi zanima…
Namenoma bi se rad izognil opredelitvi monokomedija, ker Janez brez glave, kljub humorističnim vložkom, nikakor ni kaka lahkotna komedija. Upam si trditi tudi, da je težje umljiv tistim, ki nimajo krščanskega temelja oz. predznanja. Gregor Čušin operira s toliko citati iz Svetega pisma, da bi mu lahko mirno zaupali tudi pripravo kakšne pridige.
Vse skupaj se začne z »odkritjem apokrifnega« dnevnika Janeza Krstnika, ki razkriva nekatere zanimive dele iz njegovega življenja, kot jih je identificiral avtor. Teme okoli katerih pa se vse skupaj vrti, so pojem duhovniškega celibata, družine in ljubezni (posledično novega družinskega zakonika), pravilna oz nepravilna uporaba nekaterih besed, mariborska finančna afera, vprašanje pravičnosti in odpuščanja…
In zdaj naj razložim še, zakaj bi temu delu pridal podnaslov: Povratek k normalnosti! Zato, ker Gregor Čušin v svojem gledališkem delu preizprašuje nekatere osnovne pojme, ki jih čas v katerem živimo, skuša predrugačiti. Kot ugotavljamo že sami, manjšina uči večino in ta čas (v katerem živimo) skuša zavrniti celotno človeško zgodovino in postaviti neke nove standarde. Gregor Čušin je tukaj neizprosen, Svetopisemski, krščanski, zagovornik tradicije, kar je danes neverjetna redkost in zaradi tega deluje neverjetno sveže in »normalno«.
Prepričan sem da bo Janez brez glave postal uspešnica, taka kot so pred njim že postale Hagada, Evangelij po Čušinu, Pešec in Jona besni prerok. Vesel sem, da imamo angažiranega krščanskega avtorja, ki se upa izpostaviti in nam v sivini eksperimentalne megle, ki nam jo ponuja večina slovenskih gledališč ponuja teme, o katerih lahko razmišljamo, se zabavamo, na trenutke pa tudi jokamo…