Ravno sem prebral nekaj o filmu, ki je bil posnet. In ker sem tudi sam pred časom nekaj pisal na to temo, besedilo prilagam. Morda bo komu zanimivo…

»Bistvena značilnost duha Opus Dei je, da nikogar ne jemlje z mesta, ki ga zaseda; še več, zahteva naj vsakdo izpolnjuje naloge in poslanstva svojega stanu ter lastnega poslanstva v Cerkvi in civilni družbi s kar največjo možno popolnostjo.« To so besede svetega Josemaria Escrivá de Belaguerja (1902 – 1975), španskega duhovnika ustanovitelja Gospodovega dela, ki že od leta 1928 širi sporočilo, da so vsi krščeni poklicani k svetosti in apostolatu.
Josemaria je leta 1927, dve leti po duhovniškem posvečenju, v Madridu doktoriral iz prava. Svoj apostolat je v tem času opravljal med revnimi, bolnimi in otroci. Sebe in številno družino je vzdrževal s predavanji in inštrukcijami. To je bilo obdobje precejšnje ekonomske stiske zanj in družino. Ko je 2. oktobra leta 1928 na duhovni obnovi po navdihu dobil idejo o ustanovitvi gibanja Božje delo (Opus Dei), se je tej ideji posvetil v celoti. Njen namen je uresničevanje poklicanosti, ki so jo kristjani prejeli ob krstu, namreč poklicanosti k apostolatu in svetosti. Tega dela se je lotil s spodbujanjem mož in žena na vseh področjih družbenega življenja, kajti vsak lahko doseže svoj cilj - svetost, na svojem področju delovanja, v svojem poklicu, med svojimi ljudmi. Ker se je že od začetka obračal predvsem na laike, je bil pravzaprav vizionar, ki je za kakih 40 let prehitel smernice, ki jih je kasneje potrdil 2. vatikanski koncil. Že leta 1930 je v Božje delo vključil tudi ženske v prepričanju, da so tudi one enakopravno odgovorne za izgradnjo civilne družbe in Cerkve kot moški, kar je bilo v tistem času prej izjema kot pravilo. Leta 1934 je izdal knjigo »Pot« (Il Camino), ki je do zdaj izšla že v več kot štirih milijonih izvodov. Španska državljanska vojna je dodobra zavrla širjenje Balaguerovega gibanja po Španiji, kajti to je bil čas preganjanja Cerkve, hkrati pa je bila čas zorenja in rasti v veri. Zato se je gibanje že med 2. svetovno vojno, še bolj pa po njej hitro razširilo po Evropi in Južni Ameriki. Leta 1943 je Josemaria laikom pridružil še Duhovniško družbo svetega križa, kjer delujejo duhovniki, ki so člani Božjega dela. V letih 1946 – 1950 je Božje delo pridobilo vsa papeška dovoljenja, ki mu omogočajo sodelovati pri poslanstvu Cerkve. Od leta 1948 so lahko člani tudi poročeni možje in žene, ki iščejo svetost v svojem stanu. Leta 1950 je Sveti sedež dovolil, da lahko z Božjim delom sodelujejo tudi nekatoličani, kar je odprlo poti za plodno sodelovanje med to ustanovo in številnimi predstavniki drugih nekatoliških cerkva in tudi drugih verstev. V petdesetih letih je bil pobudnik ustanovitve več poklicnih šol, višjih šol in univerz, pa tudi več bolnišnic in zdravstvenih domov. Kot je zapisal nekdanji tiskovni predstavnik Svetega sedeža dr. Joaquin Navarro Valls, je sv. Josemaria Escrivá de Balaguer »…svetost živel in ne o njej le govoril…« Način življenja, ki si ga je zamislil za Božje delo, je zato odgovor na razkristjanjeno družbo na začetku tretjega tisočletja, kjer so vrednote pojmovane kot nekaj konzervativnega, kjer marginalne skupine vdirajo v sredo družbenega dogajanja, kjer so modeli obnašanja in delovanja sprevrženi, kjer velja grdo za lepo, kjer prevladuje nihilizem v vseh oblikah in je narobe prav. Biti »svet« je v takem svetu opredeljeno kot »…neproduktivno in nevarno gorečništvo…«
Opus Dei deluje kot osebna papeževa prelatura, kot jo je predvidel Drugi vatikanski koncil. Ta je ponudil možnost ustanovitve prilagodljivih, elastičnih ustanov, ki naj bi prispevale k širjenju krščanskega sporočila in življenja. Gospodovo delo tako danes deluje v več kot šestdesetih državah sveta in šteje nad 85.000 članov. Ti so večinoma laiki, le dva odstotka je duhovnikov. Nekaj več odstotkov je laikov, ki se v celoti posvetijo delovanju v prelaturi. Imenujejo se numerariji živijo apostolski celibat, ter so Božjemu delu popolnoma na razpolago. Od leta 2003 deluje približno dvajset članov tudi v Sloveniji.