V Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je bila na predvečer kulturnega praznika velika državna proslava s podelitvijo Prešernovih nagrad. Prireditev pod naslovom Umetnost umetniku je posrečeno zasnovala scenaristka in režiserka Neda Rusjan Bric, ki se je ves čas spraševala, kaj pomeni umetnost, koga nagovarjajo muze in podobno. Za osnovo vzela nekatera znana besedila Tarkovskega, Milčinskega, Filipčiča, Shakespearja in s pomočjo igralskega tima ustvarila svežo in gledljivo predstavo. Seveda je bila glavna vloga namenjena nagrajencem, kakor je verjetno tudi prav in se najbolj spodobi. Najprej je zbrane, med katerimi je bil tudi predsednik republike, nagovoril predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny, ki je razmišljal o tem čemu praznik poezije in s tem vse kulture v tem kriznem času. Odgovor, ki ga ponuja Skrušny, bi bil, da zato, ker je moralna obligacija države, da vsaj nekaj svoje moči zastavi za stvar umetnosti in kulture in se s tem zave svojega dolga do krhkih in ponižanih, razžaljenih in nemočnih posameznikov.
Prešernovi nagradi sta prejela pesnik Miroslav Košuta in dirigent Anton Nanut za življenjsko delo, nagrade Prešernovega sklada pa igralka Janja Majzelj, pisatelj Emil Filipčič, oblikovalec Jure Miklavc, glasbenik Zlatko Kaučič, ilustratorka Liljana Praprotnik Zupančič in tenorist Branko Robinšak.
Miroslav Košuta je v govoru razmišljal o svojem odnosu do literature, do slovenstva in zamejstva, omenil pa je tudi svoja tržaška kolega, ki sta že stala na podiju, kjer se je delila najvišja slovenska nagrada za kulturo: Borisa Pahorja in Alojza Rebulo. Svoj govor je sklenil enigmatično in metaforično z naslednjimi besedami:
»Življenje je za mano, trdo, strmo in neprizanesljivo. Zahvaljujem se vam za priznanje, ki me potrjuje v prepričanju, da ga je bilo vredno živeti.« O vrednosti in presežkih pa so pravzaprav pričali vsi nagrajenci s svojimi deli za katera so tudi prejeli najprestižnejše državne nagrade.

Gallusova dvorana je bila popolnoma polna na podelitvo Prešernovih nagrad.

Miroslav Košuta je imel odličen govor. Publika ga je dvakrat prekinila z aplavzom.

Anton Nanut je z orkestrom RTV Slovenija presenetil z izvedbo simfonične operne uverture Ruslan in Ljudmila Mihaila Glinke.

In še skupinska slika vseh nagrajencev za zaključek.