Ljubljanski (zanemarjeni) gozdovi
Sonce nas v teh dneh vabi na prosto. Kljub mrzlemu vetru, se na potkah in poteh po krajinskem parku Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib, kar tare ljudi. Vsak bi rad zadihal bolj čisti zrak, kot ga dajejo pljuča ljubljanskega »Centralnega parka«.
Pa si zamislimo, da po kosilu povabimo na sprehod v »krajinski park« gosta iz tujine. Da je naša butična prestolnica ljubka, nam je že velikokrat povedal, vse je na dosegu roke, peš se lahko sprehodiš po centru, poskusiš različno hrano in pijačo… »Ampak zdaj bi se pa radi sprehodili še po gozdu, saj imate urejeno tudi botanično, Jesenkovo pot!« Turisti se navadno pozanimajo in ti o tvojem mestu povedo tudi kak podatek, ki ga ne bi pričakoval.
In tukaj se lahko dober vtis o mestu tudi konča. Ljubljanski »Centralni park« je velik več kot 450 hektarjev in je žal že nekaj let zelo zanemarjen. Od leta 1984, ko je bil zaščiten se ni zgodilo skoraj nič, če odmislimo hrupne prireditve. Delavci se na košnjo Tivolija vozijo s kamioni in kjer jim količki preprečujejo vožnjo, jih pač obvozijo po zelenici… Najslabše pa je v gozdu. V zadnjih nekaj letih so se izdatno pojavili podlubniki. Zato se je na nekaterih delih gozda le začela vzdrževalna sečnja. Vendar pa je tega mnogo premalo. Stara, polomljena drevesa visijo skoraj na vsakem koraku. Pod njimi nihče ne čisti. Tudi čez sprehajalne steze vsako leto pade kar nekaj drevja. V najboljšem primeru jih požagajo na trasi poti in ostanke pustijo ležati ob njej.
Zato v mestnem gozdu vlada stihija. Kot bi prišli v pragozd, kjer vse raste in umira skupaj, kjer na gozd nihče ne vpliva (razen vremena in škodljivcev), kjer z njim nihče ne gospodari. In to je pravzaprav moja največja zamera: zakaj ga nihče ne vzdržuje. Večna pot, ki pelje od Zgornje Šiške do Rožne doline je dobila ime iz vleke. To pa pomeni, da so nekoč po njej spravljali les. Danes tam brzijo le avtomobili, kakšnega kmeta, lastnika gozda, ali gozdarja pa težko vidimo. Ker gre za krajinski park, veljajo v njem drugačna merila za gospodarjenje. Prav, naj bo tako! Ampak to ne more biti razlog za tako zanemarjeno sliko, kot se nam kaže.
Zato morebitnemu turistu, ki bi rad odšel na sprehod tudi v naš mestni park, to takoj izbijte iz glave (da ne bi dobil kaj na glavo)!
3 komentarjev
Komentar from: bogdana [Obiskovalec]
Komentar from: Uroš [Obiskovalec]
Pozdravljeni.
Ne strinjam se z napisanim v celoti. Odločiti se je treba, ali bo Rožnik gozd ali bo park. Zaradi rekreacijske rabe gozda so vsekakor omejitve pri gospodarjenju. Zato ne kaže zameriti, če je kje kaka trlica zlomljena, kot to prikazuje zadnja slika. Strinjam se, da gozdni red mora biti, pa vendar so dnevi, ko se je gozd pospravljalo kot dnevno sobo minili. Gozdove Rožnika je v preteklosti osiromašilo ravno steljarjenje. Tako je v gozdu ostalo premalo hranili, ki bi regenerirala tla. Vsekakor v Sloveniji zaostajamo glede gozdnega turizma za nekaterimi drugimi državami, kar pa je delno dobro, delno pa slabo. Po eni strani imajo nekatera švicarska gospodarska podjetja in/ali lastniki gozdov več zaslužka od turističnih obiskov gozda kot od lesa, po drugi strani, pa te npr. v ZDA lastnik gozda ob tvojem vozilu pričaka s puško v roki, če si slučajno zašel na sprehod po njegovi gozdni posesti. Še ena slabost pa je ta, da se lahko v Slovenijo pripelje avtobus npr. Nemških turistov. Ustavijo se v Kočevskem pragozdo in občudujejo naravo. Seveda jim to storitev zaračuna nemška turistična agencija. Slovenija pa od tega nima koristi. V Sloveniji gibanje po zasebnih (kot tudi državnih) gozdovih zaenkrat ni omejeno, je pa res, da lastniki nimajo obveze gospodariti z gozdom, če to nočejo (razen v primeru gradacij podlubnikov). Tako, se sicer lahko slovenski sprehajalec po gozdovih pritožuje, če ni vsaka vlaka vzdrževana, po drugi strani pa je lahko hvaležen, da se ne rabi voziti nekaj deset kilometrov stran v najbližji državni gozd, da bi se lahko naužil svežega zraka. Stanje vsekakor ni idealno, vendar po mojem mnenju počasi napreduje. Seveda pa bo ta počasen razvoj pripeljal tudi do situacije, kjer bo stroške nosil tisti, ki ima koristi. Koliko smo pripravljeni plačati za nedeljski sprehod po gozdu?
Komentar from: jozeb [Član]
Mislim, da nismo pripravljeni plačati prav nič za nedeljski sprehod po gozdu in zakaj pravzaprav bi? Gozd je last nekoga oz. ga mora nekdo (sploh če govorimo o krajinskem parku)v njegovem imenu vzdrževati. Nisem pokazal fotografije, kjer se je pred kratkim utrgal plaz in odnesel del steze med Rožnikom in Rožno dolino. Je to znamenje zanemarjenosti? Tudi jaz nisem za steljarjenje, vendar pa bi za odvoz padlih dreves morali poskrbeti.
Form is loading...
Zanimivo!
Sem mislilla, da teko stanje vlada samo pri nas v gozdovih, za katere se še ne ve, če jih bodo vrnili družini Atems in jih zato samo pridno ropajo, vzdržujejo pa ne!
Če samo pomislim, kako preudarno so včasih ravnali z gozdovi!