V Cankarjevem domu je bilo vroče. Bilo je veliko ljudi, polna Gallusova dvorana, glasbeniki so izjemno opravili svoje delo, pričevalci pa so nas osupnili. V srce nas je zadelo. Odkrite besede, brez slepomišenja in leporečenja. Življenje ni le lepo, je preizkušnja. Včasih težja, včasih obrobna, a vendar preizkušnja. Ko sem kot fotograf opazoval ljudi, sem videl, da se jih je dotaknilo. Ko so odhajali iz dvorane, ni bilo običajnega klepetanja, trušča in ocenjevanja. Presenetljivo, bila je skoraj tišino. Ljudje so prišli »k sebi« šele na izhodu, kjer so jim pričevalci simbolično delili svečke. Svečke z globljim pomenom: »na koncertu smo prižigali luč in zdaj jo vi odnesite med ljudi«.
16. gala koncert je bil poseben. Kaj takega nismo še nikoli storili. Kolegi so se izpostavili, povedali so, da tisto kar počno, ni blefiranje ampak življenjsko izkustvo.

Bog daj, da bi se med nami prijelo!