Danes je v evangeliju zgodba o Zaheju. Bil je majhne postave, a Jezusa je hotel videti. Zato je splezal na drevo in tam čakal nanj. Zaključek poznamo.
Tudi mi smo mnogokrat v vlogi gledalca. Stopimo do vhoda v muzej in se malo razgledamo. Gremo s prijateljem na srečanje, kamor nas je povabil in gledamo. Peljemo se z avtomobilom in opazujemo, če vidimo prometno nesrečo, zmanjšamo hitrost, da bi bolje videli. V trgovinah se pomikamo od izdelka do izdelka in izdelke primerjamo, čeprav vemo, da jih ne bomo kupili. Tudi na vrata cerkve pridemo in opazujmo. Malo iz radovednosti, malo iz zvedavosti…
In tako se nam v življenju prav lahko zgodi, da ga ves čas samo opazujemo in nikoli prav ne zaživimo. Da smo samo opazovalci, namesto da bi bili glavni igralci. Nekje nas mora nekaj zdramiti, morda nas čaka celo Jezus in nas vabi z drevesa, saj mora danes »obedovati pri nas«. Potem se lahko marsikaj zgodi. Lahko se spremenimo in odplujemo na globoko…