Kljub temu, da so ulice polne, smo sami...
Glasna glasba, slušalke v ušesih, pogledi, ki ne sežejo do oči...
Prazna srca se redko razveselijo...
Čas nas pušča na robu odločitev, na globoko ne plujemo...

A nekje pojo zvonovi. Mnogim v posmeh, mnogim v opomin!

Opominjajo, da zvestoba traja vse dni in gre tudi preko grobov...
Tema ne more zmagati, dokler v hramu gori drobna sveča...
In srca čakajo svetlobe, da se naužijejo veselja...
Krivičnost sveta bo padla, ostalo bo, kar je vredno...